Ljubljana – Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je izdala zbornik Problemi demokracije na Slovenskem v letih 1918-1941. V njem je objavljenih 23 referatov uglednih slovenskih zgodovinarjev s posveta, ki ga je akademija pripravila decembra lani.

Avtorji so podali izvirno in poglobljeno sliko o problemih demokracije na Slovenskem v navedenih letih, je na današnji predstavitvi dejal izredni član SAZU Jože Pirjevec, ki je zbornik uredil skupaj z akademikom Jankom Pleterskim.

Delitev duhov, ki jo je začel Anton Mahnič

Prispevki se osredotočajo v glavnem na Dravsko banovino oziroma ljubljansko škofijo. Razvoja dogodkov v njej ni mogoče opazovati brez delitve duhov, ki jo je začel Anton Mahnič. Gre za ideologijo, kjer se kler enači s Cerkvijo, Cerkev z bogom in katoličana s Slovencem. Ta ideologija je v slovensko stvarnost zasejala strašen razkol, ki se je kasneje udejanil, je povedal Pirjevec.

Zbornik uvede akademik Taras Kermauner z razglabljanjem o slovenski dramatiki, ki je zelo dobro pokazala delitev duhov v 20-ih in 30-ih letih in kako se je to odražalo v literaturi. Spomenka Hribar v svojem članku Ideologija rimskokatoliške cerkve na Slovenskem pred drugo svetovno vojno prikazuje nastanek ideologije, ki je bila absolutno radikalna, o tem pripoveduje tudi Peter Vodopivec, ki govori o obdobju pred začetkom prve svetovne vojne, ko Slovenci niso imeli resnično demokratične izkušnje.

Glavnina zbornika pa je posvečena obdobju 1918-1941. Cela vrsta prispevkov je po Pirjevčevih besedah dokaj enozvočnih v tem, da prikazujejo neko bolno situacijo, v kateri je imela dolgo časa škarje in platno Slovenska ljudska stranka, delno zaradi tradicije in večinskega ruralnega prebivalstva.

Čas, ki sovpada s škofovanjem škofa Gregorija Rožmana

V 30-ih letih je prišlo do situacije, ki jo Pleterski poimenuje totalitarizem katolicizma – opravka imamo z razvojem dogodkov, ki sovpada s škofovanjem škofa Gregorija Rožmana. Ta se je na začetku moral boriti proti liberalcem, po letu 1935 pa so se razmere spremenile; na oblast se je vrnil Anton Korošec, Slovenska ljudska stranka in Cerkev sta imeli pomembno vlogo v družbenem življenju.

Ti ljudje so, tako Pirjevec, skušali ustvariti v Sloveniji nekakšno utopijo, “kraljestvo Kristusa kralja na zemlji”. S celo vrsto organizacij so skušali ustvariti družbo, ki bi slonela na stanovski ureditvi. Cerkev je prevzela Mahničevo idejo, da je Slovenec le tisti, ki je katoličan. V tem svojem totalitarizmu pa je zagrešila tiste napake, ki so pozneje privedle do krvave morije na slovenskih tleh, je poudaril Pirjevec. (STA/Foto STA)

Vir: http://novice.siol.net/default.aspx?site_id=1&page_id=7&article_id=17071108133607114&cid=104&pgn=1

To idejo pa nosi Cerkev še danes. A ni nekaj takega razglašal Rode?