Tekst: Silvester Šurla

V javnost so prišli škandalozni dokumenti, da naj bi NLB med seboj povezanima skupinama podjetij Ultra in Hram Holding brez vsakršnih zavarovanj odobrila 21,5 milijona evrov kreditov. Kot je znano, sta bila v Ultri nekaj let zaposlena politika Gregor Golobič in Janez Kopač.
Posojila obema skupinama podjetij so odobrili v času, ko je NLB vodil Marjan Kramar, o katerem je Golobič leta 2004, ko ga je LDS postavila na čelo banke, dejal, da je zanesljivo človek nove generacije: »Značilnost te generacije, ki ji ne manjka strokovnega znanja, je, da začasno pomanjkanje prvovrstnih izkušenj kompenzira s trdim sistemom vrednot.« So bila nezavarovana posojila, o katerih navadni smrtniki lahko le sanjamo, odobrena po političnih zvezah med Marjanom Kramarjem in Gregorjem Golobičem?

Golobičev prijatelj iz Sveme CO
Dokumenti, ki so prišli v javnost, kažejo, da so podjetja iz skupin Ultra in Hram Holding od NLB brez zavarovanj skupaj pridobila kar 21,5 milijona evrov. Le podjetje En Plus je zavarovalo šestmilijonsko posojilo, vendar le z dobro desetino njegove vrednosti. Iz Ultre in Hrama Holdinga so v petek sporočili, da so navedeni zneski posojil, ki naj bi jih najeli za financiranje poslovanja, sicer točni, vendar naj bi bili tudi ustrezno zavarovani.

S čim, niso pojasnili. So pa NLB odvezali molčečnosti. Iz naše največje banke so nato poslali izjavo, da so posojila ustrezno zavarovana. Za lažjo predstavo, kako veliki zneski so to, povejmo, da bi nam 21,5 milijona evrov, če bi jih za 30 dni na banki vezali v obliki depozita, vsak mesec prineslo 14.211 evrov obresti, kar pomeni vrednost osebnega avtomobila srednjega razreda.

Geneza Golobičevega poslovnega imperija sega v prvo polovico devetdesetih, ko je bila ustanovljena družba za upravljanje S Hram. Njihovi trije pidi: Setev, Trgatev in Plod, so od državljanov zbirali lastniške certifikate. Pozneje je prišlo do združitve v en pid in preoblikovanja v redno delniško družbo Hram Holding. Delnice naj bi od malih certifikatskih lastnikov v glavnem odkupoval tedanji direktor Metod Logar prek svojega podjetja Fokuss, pri pridobivanju potrebnih posojil pa naj bi mu priskočil na pomoč Matej Svet iz podjetja Svema CO, ki je bil glavni uvoznik mobilnih aparatov znamke ericsson za mobitel. Pozneje je tudi Svema postala solastnica Hrama Holdinga.

VEČ V TISKANI IZDAJI

http://www.revija-reporter.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1428&Itemid=59

Tekst: Silvester Šurla

Golobičev prijatelj iz Sveme CO
Dokumenti, ki so prišli v javnost, kažejo, da so podjetja iz skupin Ultra in Hram Holding od NLB brez zavarovanj skupaj pridobila kar 21,5 milijona evrov. Le podjetje En Plus je zavarovalo šestmilijonsko posojilo, vendar le z dobro desetino njegove vrednosti. Iz Ultre in Hrama Holdinga so v petek sporočili, da so navedeni zneski posojil, ki naj bi jih najeli za financiranje poslovanja, sicer točni, vendar naj bi bili tudi ustrezno zavarovani.

S čim, niso pojasnili. So pa NLB odvezali molčečnosti. Iz naše največje banke so nato poslali izjavo, da so posojila ustrezno zavarovana. Za lažjo predstavo, kako veliki zneski so to, povejmo, da bi nam 21,5 milijona evrov, če bi jih za 30 dni na banki vezali v obliki depozita, vsak mesec prineslo 14.211 evrov obresti, kar pomeni vrednost osebnega avtomobila srednjega razreda.

Geneza Golobičevega poslovnega imperija sega v prvo polovico devetdesetih, ko je bila ustanovljena družba za upravljanje S Hram. Njihovi trije pidi: Setev, Trgatev in Plod, so od državljanov zbirali lastniške certifikate. Pozneje je prišlo do združitve v en pid in preoblikovanja v redno delniško družbo Hram Holding. Delnice naj bi od malih certifikatskih lastnikov v glavnem odkupoval tedanji direktor Metod Logar prek svojega podjetja Fokuss, pri pridobivanju potrebnih posojil pa naj bi mu priskočil na pomoč Matej Svet iz podjetja Svema CO, ki je bil glavni uvoznik mobilnih aparatov znamke ericsson za mobitel. Pozneje je tudi Svema postala solastnica Hrama Holdinga.

VEČ V TISKANI IZDAJI

http://www.revija-reporter.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1428&Itemid=59%5B/quote%5D

Ne vem, če je reporter Surla sam pisal zgornji članek, toda nikakor mi ni jasno, kaj imajo hram, setev trgatev in plod zveze z naslovom članka? Kaj ima s njimi zveze Golobič? Ne trdim, da je nima, vendar se mi zdi, da tu nekdo nekaj namiguje in nič ne pove.

Poleg tega me zanima, zakaj se Golobiča zmerja s tajkunom? Kolikor vem (bi pa moral JJja vprašati, ki se je ta termin izmislil oz. ga je priredil za naše potrebe), so tajkuni tisti, ki so na divje sprivatizirali družbene firme in tako na nezakonit ali pa vsaj moralno sporen način prišli do velikega premoženja. Kolikor vem, je bilo podjetje Ultra ustanovljeno iz nič in ni bilo sprivatizirano – če pa ima to podjetje 6 ali pa 21 milijonov dolgov (odvisno od vira), potem je to njegov problem oz. ne problem, pač pa verjetno del normalnega poslovanja podjetja.