vprašanje za vse tiste, ki ste verni
Nisem verna, čeprav so me pošiljali k nauku… Dajem prednost pameti pred vero, saj tudi če Bog obstaja, nam je dal pamet zato, da razmišljamo in ne verjamemo slepo Cerkvi. Kljub temu vidim, da je en svetnik (italijanski), ki nekaj na njem “funkcionira”. Preizkušeno na meni in mojih sorodnikih. Gre pa za zelo konkretne in res pretresljive stvari, ki so funkcionirale. In si res ne znam pojasniti, kaj in kako.
Jaz kakor nisem verna, ampak takrat, ko mi je bilo najhuje v življenju, sem ga prosila cele noči in ne, mi ni pomagal. Na hrbetnico, ki se je že tako ali tako lomila, mi je nalagal še dodatno breme in fasala sem še dodatne udarce. Danes verjamem, da me je popolnoma sklatil po tleh, da bi me nekaj naučil, čeprav bi zdaj počasi lahko nehal jemati in začel dajati. Drugače pa mi je ob opazovanju sveta jasno, da ne dobijo tisti, ki ponižno in lepo prosijo, ampak tisti, ki si znajo vzeti nemeneč se za nikogar drugega razen za svoje sebične želje in potrebe. Ne bom šla tako daleč, da bi napisala, da večji kot si prasec, boljše ti gre, čeprav je nekaj mojih bližnjih tudi tega mnenja. Jaz vseeno hočem verjeti, da nekaj elementarne pravice pa na tem svetu vseeno je.
Eni si Boga malo hecno predstavljate. Kot neko nadnaravno bitve v katerega verjamemo zato, da nam bo izpolnjeval želje. Zbudite se, no. Sama nisem bila vzgojena v veri, sem do nje prišla sama in priznam, da sem začela Boga izzivati na temo: no, da vidim, če si, potem nikoli več ne bom… (ena moja grda razvada, ki je nisem od najmlajših otroških let zmogla krotiti na noben način). Noro, res mi ni več dišalo. In to me je sploh spodbudilo k razmišljanju, mogoče je pa res Bog. Potem sem začela sama raziskovati in sem prihajala do osebne vere, ne do tiste, kjer se je treba n a pamet piflati molitve, SP, pa Bog ne daj, da prekršiš katero zapoved itd. Prejela sem zakramente in postala tudi v žuniji zelo dejavna – nekaj let sem vodila katehumene (pa ne s teorijo, bolj s praktičnim življenjem na podlagi vere), vodila birmanske skupine (in naredila celo revolucijo, ker sem predlagala, da za darila ne dobivajo nobenih traparij na temo motorjev itd, da so vsi preprosto in enako oblečeni v obleke od ministrantov, da nobenemu ni nujno prejeti birmo in predvsem smo se v skupinah o vsem pogovarjali, ne le o duhovnih temah. Ogromno je bilo medsebojne pomoči, tako v šoli, kot pri skrbi za koga od staršev, obiskovali smo redno dom za ostarele, na vse načine pomagali socialno šibkim itd.), malo na glavo sem postavila Karitas, ki zame ni samo deljenje oblačil in hrane, ampak tudi svetovanjem ljudem, kako lahko svoj finančni status izboljšajo, se finančno osamosvojijo, skratka, dejavna sem vse povsod. Pa nihče zame ne trdi, da sem fanatičen vernik, tega ne boste videli. Sem pa življenjski.
Bog ni nekdo, ki ti MORA izpolnjevati tvoje želje. Ali, kar si ljudje napačno mislijo, da vse delaš po zapovedih, potem se ti bo pa bolje godilo kot drugim ljudem. Mah, to je otročje, ne morem drugače reči. Želje si lahko izpolnjujemo sami. Lahko naredimo največ, kar res lahko naredimo, potem pa prepustimo. Če bo za nas v tistem trenutku tisto pomembno (govorim bolj v smislu osebne rasti), potem se nam stvar izpolni. Sicer pa ne. Hec je v tem, da večina itak ne ve, kaj je zanje najbolje. Ja, vse naj naj. Je to res zame najbolje, ali bi me to prevzelo, bi postal še bolj pohlepen, bi še bolj zviška gledal na druge in še manj hotel drugim pomagati. Vprašaj se. Sama sem prepoznala in se rešila mnogih svojih trapastih razvad in moram priznati, da se čutim bistveno bolj svobodno. Notranja, osebna sreča je tisto, kar vidim, da mi vsi zavidajo. Zunanje stvrai, boljši avto, obleke itd. kaj malo štejejo. Si za to boljši človek? Je pa res veliko lažje narediti dober vtis z ne vem kako elegantno obleko, kot s tistim notranjim žarom, ki ga ljudje hitro prepoznajo in ti ga zavidajo.
Bila sta poročena, otroci itd. On slovenec, on pravoslavka iz Srbije. Ves čas jo je tepel in veliko pil. Znanka ji je rekla, da gre lahko z njo na Brezje. Prosit za lepši lajf. In sta šli. Naslednji dan je padel po stopnicah. Hipna smrt. To mi je povedala sama, ko sem gledala sliko Marije in ogromen rožni venec okoli nje. Pa je povedala.
Torej nisi verna, pa vseeno misliš, da te je “popolnoma sklatil po tleh”. Kdo? Saj ne veruješ?[/quote]
Jaz verujem, ampak ne v Boga, kakršnega si vi predstavljate, zato se menda ne sme reči, da sem verna, ker ko sem kdaj rekla, da sem verna, zraven pa sem dodala, da ne verjamem v device Marije in Jezuse, ki vstajajo od mrtvih, je bil cel halo, da kaj se pa grem, da nimam nobene pravice to govoriti. Nekateri si Boga blazno lastijo. Jaz si pač Boga predstavljam drugače. Zadnje čase se celo nagibam k temu, da je Bog (saj ne vem, če se ga v tem primeru sme pisati z veliko) skupek planetov in energije. V tem primeru je je potem popolnoma sklatil tranzitni Pluton v osmi hiši, hiša smrti. In kot da to ni bilo dovolj, je zraven še ves čas bil v konjunkciji s progresivno Venero. Kdor ve, kaj to pomeni, ve, o čem govorim.
Jaz sem popoln ateist, pa sem že večkrat prosila ‘višjo silo’ za pomoč. Sicer je nisem doživela takoj, sem jo pa.
Vse je v stvar percepcije. V vsaki stvari lahko najdeš nekaj dobrega in nekaj slabega. Če si tip, da v vsem vidiš nekaj dobrega, kar te usmerja na tvoji poti in je samo lekcija (ne šiba božja), potem je lahko verjeti, če pa si tip, ki v vsem vidi nekaj slabega, potem si pa samo jamrač in negativnež. Ne glede, če se deklariraš za vernika.
Torej nisi verna, pa vseeno misliš, da te je “popolnoma sklatil po tleh”. Kdo? Saj ne veruješ?[/quote]
Jaz verujem, ampak ne v Boga, kakršnega si vi predstavljate, zato se menda ne sme reči, da sem verna, ker ko sem kdaj rekla, da sem verna, zraven pa sem dodala, da ne verjamem v device Marije in Jezuse, ki vstajajo od mrtvih, je bil cel halo, da kaj se pa grem, da nimam nobene pravice to govoriti. Nekateri si Boga blazno lastijo. Jaz si pač Boga predstavljam drugače. Zadnje čase se celo nagibam k temu, da je Bog (saj ne vem, če se ga v tem primeru sme pisati z veliko) skupek planetov in energije. V tem primeru je je potem popolnoma sklatil tranzitni Pluton v osmi hiši, hiša smrti. In kot da to ni bilo dovolj, je zraven še ves čas bil v konjunkciji s progresivno Venero. Kdor ve, kaj to pomeni, ve, o čem govorim.[/quote]
kaj boš še naumila, preden se boš sprijaznila z dejstvom, da te enostavno ni imel dovolj rad?
Ker če bi te imel rad, se nič od tega ne bi zgodilo. NIČ
Kot prvo, Bog ni en pajac, ki ga iz škatle potetneš, ko ga potrebuješ.
Tudi ni doovlj, da vanj vejrameš, ampak da hodiš z njim vsakodnevno. Kot drugo, Sveto pismo je Božja beseda in govori o njegovem kakrakterju in razodeva njegovo voljo. Kar ga torej prosiš, mora biti v skladu z njegovo besedo.
Ljudje pozabijo na Boga, razen ko ga potrebujejo al pa morajo na nekoga zvalit krivdo za to, kar se dogaja v svetu.
Sicer pa, ja. Bog izpolnjuje molitve in želje. Nekoč nisem verjela v Boga, nisem bila tako vzgojena. Odkar hodim z njim, se je moje življenje spremenilo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} na bolje. Tudi na moje molitve odgovarja.
Bog ni samo krščanski, muslimanski … Si pa hecna. Če nekdo pravi višji sili, v katero verjame, bog, ima do tega vso pravico. Ima tudi vso pravico, da ga potegne iz škatle, ko hoče. Pa če se razpočiš zraven.
Vsakdo ima drugačnega boga, kakršnega si pal izbere in v kakšrnega verjameš. S kakšno pravico ti svojega vsiljuješ drugim?
No, da te popravim – zaradi reda.
Nima vsak drugačnega boga, ker Bog je eden. Si ga pa vsak drugače predstavlja. Ne vsiljujejo (če že kdo to dela) “Boga”, ampak svojo predstavo o njem.
S tem, da kristjani verujemo še v učlovečenega Boga, Jezusa, ki je živel med ljudmi tam v dobi rimskega imperija. To samo za zraven, ne paše glih v temo. Da mi ne bo kdo kaj očital tle gor.
Bog ni samo krščanski, muslimanski … Si pa hecna. Če nekdo pravi višji sili, v katero verjame, bog, ima do tega vso pravico. Ima tudi vso pravico, da ga potegne iz škatle, ko hoče. Pa če se razpočiš zraven.
Vsakdo ima drugačnega boga, kakršnega si pal izbere in v kakšrnega verjameš. S kakšno pravico ti svojega vsiljuješ drugim?[/quote]
Poglej, če sama ne bi poznala Boga (ki je oseba, ne neka brezosebna energija) in ne bi hodila z njim vsak dan, se ne bi vmešavala. Svojega verovanja ne vsiljujem nikomur, kje si to prebrala? Govorim z vidika mojega odnosa z Bogom, ne iz stališča nekoga drugega. To mi ni nihče povedal. Ne govorim o tem, kar mi je nekdo povedal, ampak o svojem življenju.
Mislim, da se je že veliko pisalo na temo, da je Sveto pismo čisto navaden ponaredek tistih, ki so prve spise, besedila, evangelije… prevajali in poskrbeli, da je pisalo tisto, kar so oni želeli. Malo si preberi tudi knjigo Ute Reinke Heinemann (upam, da sem napisala prav) Krščanska cerkev in spolnost. Boš točno videl/a, o čem govorim.
Vsak pa verjame pač v nekaj. Ali je to bog, višja sila, posebna energija… karkoli pač želi. Tudi jaz verjamem, da nekaj pač je nad nami in za to sigurno ne potrebujem Cerkve in njenih predstavnikov za posrednike.
