Pozdravljeni, na forum se obračam, ker imam dilemo in me zanima, če se še kdo strinja z mano. Moj sin (star je 10 let) je pred nekaj dnevi sošolki skril nahrbtnik in ji vzel frutabelo. Sošolka je povedala svoji mamici, ta je klicala mene. Punčka je bila zelo žalostna, moj sin pa trdi, da je bila samo igra, ki jo je začela tretja sošolka, ki ga je naščuvala, da ji prinese frutabelo. Moj sin se je na koncu odločil, da ji frutabele ne da in je vse skupaj z nahrbtnikom vrnil.

Ne znam povedati, kako me jezi dejanje mojega sina! Že nekaj časa opažam, da hitro “pade pod vpliv” drugih in jim sledi in skupaj z možem in sinom smo imeli resen pogovor, da se takih stvari ne dela in naj ne počne stvari, ki mu jih drugi narekujejo. Ta punčka, ki je ščuvala sicer deluje zelo pridna kar se tiče šole, ampak podoben incident smo z njo že imeli. Zanima me samo, kakšno je vaše mnenje – če bi šlo za neko materialno škodo ali kaj podobnega, bi bilo pravično, da odgovornost prevzame tudi tisti, ki ščuva?

Vsekakor.

A žal je to zelo težko dokazati.

Podobno, kot pri odraslih, če malo preskočim. Je kriv tisti, ki reče drugemu, naj zbije sosedi rože z balkona ali tisti, ki to potem tudi stori?
Vajeni smo reči, da je “samo otrok”, a otrok raste in padanje pod vpliv lahko ostane. Super, da ste se pogovorili. Če bo vedel, da na njegove odločitve ne more nihče vplivati, če tega ne bo dovolil in da je prav, da ravna tako, kot on misli, da je OK in če bo imel pri tem podporo staršev, ni strahu, da bi se ponavljalo. 🙂

Ti kar sanjaj…

Otrok ni kriv, starši pa še manj!

Poglej na današnjem Žurnalu: Dve deklici (9 in 10 let) sta popraskali 33 avtomobilov in naredili za 60.000€ škode. Nista krivi ne oni niti ne njuni starši!!!

https://www.zurnal24.si/avto/otroci-so-popraskali-avtomobile-kdo-bo-placal-skodo-368950

Pravilno ste ravnali! Na žalost bo srečal še veliko takih, ki ščuvajo in se potem naskrivaj naslajajo. Otrok in odraslih.  Seveda bi morala “pridna punčka” biti v takem primeru tudi kaznovana, a kdo bo to dokazal? Vsak bo rekel, kaj ga je pa poslušala. Ona pa, da se je samo hecala. Iz takih majhnih podpihovalcev zrastejo velike barabe, ki znajo biti zelo nevarne, ker točno vedo, na kateri gumb pritisniti, da dosežejo, kar hočejo. Prav, da ste se s sinom pogovorili. Če mu je bilo res žal, ko je videl, da je sošolka žalostna, ste na dobri poti- otrok ima empatijo. Slabo pa je, da hitro podleže raznim vplivom, toda to je pogosto med otroki in najstniki. Še se pogovarjajte! Najbolje je, da se sin čimbolj odmakne od takih , ki ščuvajo, se z njimi čim manj druži. Zdaj in kasneje v življenju.

Jaz mislim, da je vsak odgovoren za posledice svojih dejanj. Torej je tvoj otrok v celoti kriv za to, kar je naredil. Pri podpihovalcih pa je vprasanje tezje. Po eni strani so primeri, kjer ni dvoma, po drugi strani, pa vsak mora sam vedet, kaj je primerno in kaj ne. Nekdo ti lahko 100x nekaj rece, pa je treba vedet, da to ni prav (skodovat drugemu, vzet mamila, podtaknit pozar, opraskat avte, …). V tem primeru, ko je nekdo sinu rekel naj vzame torbo …. ja je hec, izivanje, ampak, a ni sin tisti, ki bi moral vedet, da to ni prav? Za punco lahko reces, da je zlobna, hinavka itd., odgovornosti za ravnanje tvojega sina pa nima.

jst bi definitivno šla do mamice te punčke in ji povedala, da se to ne počne. vaš sin mora prevzeti odgovornost za svoja dejanja, ampak obnašanje te punčke ni okej in naj se tudi njeni starši tega zavedajo

Vsi odgovarjajo za svoja dejanja, tudi v vojni ni izgovor ukaz kakor tu ni izgovor ščuvanje. Kazenskopravno odgovorni ste pa hočeš nočeš starši.

Ti moraš predvsem poskrbeti, da bo tvoj otrok znal reči ne takim provokacijam. Boš zdaj letala od ene mamice do druge in vzgajala tuje otroke?

Kriv je v celoti tvoj sin.Kajti star je DESET let ( in ne šest…) in pri teh letih bi moral vedeti, da SE TO NE DELA.Nima privzgojenih moralnih norm, da bi vedel , da vsako ŠKODOVANJE ni na mestu.In da se ne more za trenutek postaviti v položaj sošolke in se zavedati, da so take šale neokusne in da se to ne dela…Kaj mu domači daste prav vse in ni nikoli frustriran? No…potem se res ne zna vživeti v kožo drugega.Meni to njegovo dejanje kaže na nesramnost in nevzgojenost.Kazen za to bi morala biti vzgojna.

Takole…

Ce je moj otrok nekaj narefil, je to naredil on, po svoji volji in psmeti in je kriv sam, pa ce ga je sto drugih nagovarjalo ali ne.

Briga me za druge!

Ce je moj otrok koga nagovarjal k nekemu dejanju, je prav tako to naredil po svoji volji in pameti, torej je kriv. Zame. Kaj drugi mislijo, ni moja stvar.

Torej,vzgajaj svojega otroka!

Naj misli s svojo glavo in naj se nauci locit med prav in narobe.

Na tvojem mestu pa bi šla tudi v šolo k razredničarki in bi zahtevala , da pride na pogovorno uro tudi mama te deklice.Naj zve, kakšne kozlarije dela njena zlata hčerkica.Oziroma smrklja.Saj praviš, da se je že zgodil incident z njene strani.Očitno punče ni tako nedolžno, kot misli njena mama.In ja…iz malega raste veliko…zapomnite si to…

Oba otroka ste podobne starosti.

Zdaj punca, ki je nagovarjala sina, je kriva v primeru, da je sin umsko prizadet. Ali pa, če bi dosti mlajšega otroka pregovarjala. Če pa je fant normalen, ni duševno prizadet. Potem je pa kar lepo sam kriv, da je naredil, kar je naredil.

Ampak otroci so bili od nekdaj žleht, eni kar naperj, eni občasno. Tako, da to ni nega tragika, da bi bilo treba ne vem kak cirkus delat iz tega. Bi pa morali starši tiste deklice hčerko podučiti: v takih primerih bi morala punca tvojega sina nabunkat. Ne pa jokat. Pa bi dobil lekcijo.

Zdaj so pa otroci take mevžike, nič se ne znajo branit. Včasih takih stvari niso starši reševali. Včasih bi punca tvojega sina nabunkala pa ne bi imel več idej, da bi jo še nadlegoval. Pa staršem ne bi bilo treba nič cirkusa delat.

OMG….sem šla še enkrat brat in vidim, da je sin vse skupaj na koncu vrnil…No…to mu štejem res v dobro.Vseeno je malo pomislil in ugotovil, da je naredil neumnost…Hvalabogu…vzgajajte ga v moralnih normah še naprej, ona druga smrklja si pa zasluži za ščuvanje tudi kakšno pridigo.

mislm od kje tisti desetletni punčki da gre ščuvat in nagovarjat sošolce k takim dejanjem? to da je vaš sin padel pod njen vpliv je pa spet druga težava, ampak pomojm je tud ta punca kriva. če ste že mel težave s njo pol morajo starši zvedt za to in se morata z vašim sinom oba opravičit sošolki. drugače bo naslednjič sam najdla nekoga ki bo dejansko izvršil dejanje, ona pa nič kriva

Ščuvač je hujši. Prvega se še da zeorganizirat, le pošten človek mu mora biti vzor .. ščuvač pa je že poškodovan manipulator. In ja, zaćne se že v nežnih otroških letih.

takole je v konkretnem primeru v konkretni državi, kjer imajo konkretno zakonodajo.

dajte se že navadit, da ne samo berete novice, ampak tudi, kje se je kaj zgodilo.

kako je pri nas, se ne bom poglabljala, ampak če že ravno mahate z zakoni, je treba poznat naše oz. se to komentira.

to je isto kot pri ločitvah in deljenju premoženja začnete s primeri iz zda ali pa kar iz oddaje sodnica judy…

ni na mestu vsako škodovanje ali nobeno? ker tole kar precej spremeni celotni pogled na stvar.

Aj ja, tega je zdaj veliko.

Ti povem naše izkušnje pri enem izmed svojih otrok. Otroci se grupirajo in znajo biti kar kruti do tistih, ki niso v grupi. Pri tem se dostikrat zgodi da liderji preizkušajo meje do kam se da ostale v skupini zmanipulirati. Vedno se najdejo kandidati, ki so za svoje mesto v skupini pripravljeni naredi marsikaj. V našem primeru so se v šoli veliko pogovarjali o tem, parkrat smo imeli tudi starši skupne govorilne ure na to temo. Učinka pa skoraj nobenega, ker starši 2 liderk ne vidijo problema v tem.

Moj predlog avtorici bi bil veliko pogovora s sinom. Glede na to da je vse vrnil, mislim da ve kaj je prav in kaj ni. Zelo verjetno pa želi punci (ki ga je naščuvala) ugajati. Mu manjka samozavesti?

V dejanju sta oba udeležena, krivda je na tistemu, ki je nasedel in dejanje izvedel, zato, ker bi lahko rekel, da on tega ne bo naredil in če ne bi bilo nikogar, ki bi bil dejanje pripravljen narediti, tudi dejanja ne bi bilo. So pa taki, ki naščuvajo negativci in potencialno nevarni, da lahko naredijo tako dejanje, a ponavadi dovolj pametni, da tega ne bodo naredili, ker se bojijo, hkrati pa ravno tako uživajo v temu.

Ne komplicirajte, naučite otroka, da ni nič narobe, če nevede naredi tako napako, ampak da se mora potem opravičiti. Saj je prepoznal to in stvari vrnil, torej ni konec sveta.

Sicer mislim, da s sinom ni problem, bolj je zdaj vas sram pred mamo deklice in hočete to rešiti na tak način, da bi ona izvedela, da ni kriv vaš sin in vi, ki ste ga vzgojili. Takih situacij bo še veliko, v najhujša leta šele prihaja. Naučite se prevzeti odgovornost in se opravičiti, sin se bo iz tega veliko naučil.

Otroka naučite samozavesti in tega, da zna reči ne.

Če išče občutek sprejetosti med sošolci, se posvetite več njegovemu družabnemu življenju.

Vpišite ga v klub, v nek šport, kjer bo dobil občutek pripadnosti in sprejetosti in bo hkrati vzgajan s strani odrasle osebe, torej trenerja, ki je vezni člen med otroci.

Na učiteljico v šoli ne računajte. Njih boli k za cel svet.

to so sicer otroške igre in podobne stvari dandanes počenjo v šoli. Menim, da je otroka potrebno podučit o tem, da se 1. s hrano ne igramo, ker jre draga, ni vsem dostopna v vseh količinah in jo je treba plačati; 2. da se ne jemlje osebne stvari drugih, ne glede na to, da se jih skrije, vrže, meče ipd. 3. da se ga poduči, da če je to le igra in to počne tudi ta deklica, da se take igre hitro in kmalu sprevržejo v kaj več kot zgolj to in 4. preden se odloči da naredi to, kar hočeo drugi od njega, se vpraša, kako bi se on počutil, če bi njemu kdo to storil in da nenazadnje danes je lahko tak otrok ki to počne tvoj prijatelj, jutri pa boš ti tarča posmeha in naj venomer na to pomisli, ko počne kar počne.

Omg kolk smrdite no.

Pa dejte nehat te teme ki so ze bile lepit.

A nas imate rea za nore.

Mislim da se norcujete

Dreki

NE. Sina nauci da ne uboga drugih. Za skodo ki naredi pa naj sam plača. To mu bo največja šola.