Na zemlji se ljudem priznavajo človekove pravice in mnogi se sklicujejo nanje ob enem pa se sklicujejo s položaja in iz položaja pravne fikcije in navezujejo na pravne fikcije.

Večina med njimi so tisti, ki se smatrajo,kot zaposleni. Naj bo to javni ali privatni sektor.

Cov. situacija in delovanje inštitucij uvaja neke ukrepe, ki pa se mnogim kažejo,kot jemanje človekovih pravic in kratenje le teh.

Na prvi “pogled” seveda res tako kaže, ampak temu ni ravno tako.

Da se razume kaj je omejevanje človekovih pravic in kaj je delovanje v okviru sistemskih pravnih elementov pa je potrebno razumeti, kaj je pravna fikcija.

Mnogi, ko slišijo ali berejo nekaj o pravnem avtomatsko razmišljajo na način, kot jim je bil vizualiziran in tolmačen skozi življenje preko nekih oseb.

Država je pravni element in tudi poznana,kot pravna fikcija.

Ker pišem zato, da se vsaj nekateri izmed vas prebudijo iz sna v katerem spijo,kot živi ljudje vam večkrat objavim, da je fikcija iluzija.

Ne gre se za to ali je fikcija pravna ali kaka druga ampak je bistvo nje iluzornost, nekaj kar je namišljeno in v osnovnem stvarstvu ne obstaja. Drugače povedano po stvarnosti narave, zemeljske naravne stvarnosti in življenja ta ne obstaja, je ni. Obstaja lahko le v percepciji,miselnosti,kot ideja in kot taka obstaja, drugače pa surove stvarnosti nima,kot tudi življenja ne.

Ker ne vsebuje življenja pa se jo smatra, kot mrtvo hladno.

Ker še vedno mnogi po napisanem zgoraj ne boste razumeli vam bom opisal še drugače.

Ko se vi smatrate,kot zaposleni v neki službi in se poistovetite z zaposleno figuro preko katere neko delo opravljate poskusite razumeti, da ta figura, njeno poimenovanje je pravna fikcija.

Torej, če ste delavec, trgovka, medicinska sestra, profesor, policist itd., je to pravna fikcija in niste vi, kot živ človek, zemljan.

Človekove pravice se navezujejo na človeka in ne na pravne fikcije:

se pravi ne pripadajo medicinskim sestram, policistom, delavcem in tako dalje.

Pravna fikcija je orodje (iluzorno orodje) in država,ki si lasti orodje lahko z njim počne kar “hoče” (po zakonski ureditvi,postavljenih sprejetih zakonih).

Tako, pri sklicevanju na človekove pravice iz položaja pravne fikcije, katere nosilec ste vi,ki se strinjate s tem, da ste pravna fikcija in ne živi človek (zavestno ali nezavestno) zahtevate nekaj kar se vas ne tiče. Torej če zahtevate človekove pravice te ne pripadajo vam ampak pripadajo človeku. Zahtevate nekaj za nekoga drugega in ne za sebe saj vi,kot pravna fikcija niste živi človek ampak ste tisto, kar ste se strinjali, da ste.

Pravkar so na forumu odprte teme o študentih.

Študentje naj bi bili ljudje, ki so tisti, ki se učijo znanja, katero že obstaja ob enem pa doprinesejo novega.

Kako žalostno je brati, ko študentje ne vedo, kaj so in kdo so.

Zakaj tako povem? Zato, ker študent, študenti so pravna fikcija (pravne entitete).

Študent je izraz za nekoga, ki študira, ta izraz pa je zapisan v pravnem sistemu in se navaja na študenta,kot pravno entiteto, fikcijo.

Če bi študentje razlikovali med živim človekom, zemljanom in pa študentom ali drugače pravno fikcijo potem ne bi delovali na tak način, da bi odpirali skupine v katere naj bi se povezovali študentje in zbirali podpise za neke peticije,katerih cilji bi bile nekakšne človekove pravice.

Js sm neumna no. Začnem brat tvoj post in se mi oči kr zapirajo poleg. Kaj krajše ne gre? Po celih litanijah sledi še dodatek, dodatku popravek, potem dvig teme,… 👍😅 No… Grem poskusit znova… 😆

Prebere se lahko večkrat. Fajn pa je, če se dojame vsaj enkrat.

Kako neki,če se ji spi zraven…

Tudi v šolah se to dogaja, ko je na “sporedu” učenja neka na prvi pogled nezanimiva tema,ki daje neke nove informacije ti pa jih moraš upiti in doumeti.

Aha! Ja no ja…… A oboje pa ne gre? Pač smo ljudje živa bitja, ki smo sprejeli družbeno življenje zrt nagnjenosti k socializaciji, obstajajo pa črvi, ki grdo izkoriščajo psihologijo množic zrt pohlepa, potrebi po moči, avtoriteti. Vse bi bilo prav, če bi obstajali zgolj “dobri” in živeli v pravem sožitju brez, da škodimo drug drugemu, ampak kot ima vsak plus minus, tudi dobro terja zlo. Je kr je. V pm vse! upoštevat je treba tud, da vsak v množici najraje gleda na svojo rit! Ampak, če js smatram, da sm živ človek primarno, sekundarno pa se kot posledico primarnega(socializacija blabla) tudi pri vprašanju pravne fikcije sklicujem na primarno….ne gre? A veš Darwin si kot enciklopedija, me pa zanima kakšne barve je tvoj svet. Pusto je, če je ta omejen na dve osnovni. Pa tud to zadošča, da lahko razumeš, da poleg bele obstaja tud črna. Mix njuju je pa siva. Tvoj pogled poln znanja mi deluje rahlo skrajen. Pa ne trdim, da se motiš. Izpade mi le, da vidiš zgolj eno pot, ki je bila še smotrna predn se je tk dost dreka nabralo. Zdaj je treba štartat iz tega kr je!

On je še vedno nekje v kredi🤣🤣🤣

Na koncu si dobro povedala. Potrebno je štartat iz tistega kar je. No tisto, kar si je to kar je.

Moj pogled ni skrajen ampak opis, da bi ljudje doumeli mora biti gol in surov.

Ljudski svet je poln, je zanimiv, je širok, več spektralen, poln upanja in mnogo vzorčnosti.

Življenje pravne entitete pa je omejen, ozek,preživet,mrtev, ravnodušen ter neizpolnjujoč.

Ne moreš sedeti na dveh stolčkih in se iti pravno fikcijo ob enem pa biti živ človek,zemljan.

Živih ljudi, ki se zavedajo svoje živosti v vsej veličini je verjetno le še peščica, zato je pravna fikcija tako napredovala, da je zavzela skoraj, da vsa ljudska mesta namesto njih.

Bolj, kot bo pravna fikcija napredovala bolj bo prisotno ljudsko trpljenje, ker človeku ni namenjeno, da bo nekaj kar ni. Pravna fikcija ni njegovo izhodišče niti njegovo središče in konec. Zato ljudje vedno bolj čutijo, da je nekaj narobe, da nekaj ne štima, če se tako izrazim. In ne samo v teh časih, saj pravna fikcija obstaja že dolgo. Ampak če je bila nekoč prvina ljudskost pa je danes to mesto zasegla pravna fikcija. Pravna fikcija ne pozna živega človeka. Zato, človek trpi v sebi, ker čuti krivico, neizpolnjenost, nesprejetost lastnega sebe tako pri sebi, kot v svetu.

Človeku je namenjeno biti človek in ne namišljen karakter ali drugače namišljena entiteta.

Človek so vse te namišljene entitete lahko in še več. Ena antiteta,fikcija pa je samo to in nič več.

Ne razlagam vam vse to, zato, da bi vaše življenje osenčil in ga naredil sivega ampak obratno, da bi vi dokler ste še živi in sam lahko z menoj skupaj in jaz z vami uživali pravo življenje v pravem sijaju in pod svobodnim soncem.

“Živih ljudi, ki se zavedajo svoje živosti v vsej veličini je verjetno le še peščica, zato je pravna fikcija tako napredovala, da je zavzela skoraj, da vsa ljudska mesta namesto njih”

Prebudit se in spoznati kk zapeljani in hkrati nemočni smo pč boli al kk?! Zato bi raje verjela, da pretiravaš👍😆 ohranjam upanje, da tk hudo ni. Ubistvu dokler ne naletiš na grdo situacijo pred lastnim pragom je to “nečloveštvo” lepo zakamuflirano. Ravno tok drobtinic dobimo, da se počutmo žive. Mene bolj boli, da nam bežn občutek živosti bolj(pogosto) dajejo materialne dobrine, kot danosti iz narave. Hkrati nam sistem nudi določeno “varnost”, za katero zmotno verjamemo, da je drugače pa ne bi bili deležni.

A veš, ko una fora, ko se žrtev zaljubi v napadalca….

Za konec: “Množice nikoli niso bile žejne resnice. Od dejstev, ki jim ne ugajajo, se odvračajo, in raje častijo zmoto, če jih ta zapelje. Tisti, ki jo uspe prevarati, zlahka postane njen gospodar, tisti, ki jo skuša razjasniti, vselej njena žrtev.” Gustav Le Bon(1841-1931).

Ure in ure nakladanja, in itak da ne bo nihče nič razumel. Še sam Žižek ne. Se zaplete in zaplete in na koncu pozabi kaj je hotel povedat. Darwin, poenostavi in skrajšaj, če želiš dobro, če so pisani doktorati, nihče ne bo bral. Jaz preskočim. Včasih ti mogoče uspe enostavno jedrnato razložit, tole gor pa ni razumljivo. Fikcija pa človek, pa pravna fikcija, pa daj no …

Saj lahko ohranjaš upanje ampak upanje nima nobene veze s pravno fikcijo.

Sistem, kakršen je danes prav gotovo brez volje ljudi in spoznanja, kaj to sploh je ne bo odšel nikamor.

Če so tiste omenjene drobtinice dovolj, da se človek počuti živ je stvar posameznika. Tudi, če drobtinic ne bi bilo bi svojo živost živ človek občutil. Nekako še bolj,kot prej.

Tisti,ki zavestno uvajajo pravno fikcijo in vse življenje človeka tkejo v to, seveda ciljajo na to, da človek ne spozna mreže,ki se plete okoli njega. Ker se uvaja postopoma je upor zanemarljiv. V tem času Cov.. je bilo že večkrat omenjeno tisto z žabo in kuhanjem. No to je seveda podobno temu.

Prebuditi se je seveda mnogokrat boleče ob vseh spoznanjih nikakor pa ob prebujenju ne dobiš naznanja , da si nemočen, kot si omenila ampak ravno obratno. Prvič vidiš svet takšen,kot je in tako se tudi zavedaš svoje moči in nemoči. Ta moč ali sposobnost potem ni več tista, ki jo je nekdo drug opisal, napisal, potrdil, priznal in ti jo namenil,kot tako ampak vsa moč in sposobnost izhaja iz tebe samega in od tebe samega.

In prav imaš v nekem smislu, ko omeniš žrtev in kako se ta zaljubi v napadalca… Razumel sem kar si želela povedati. In res tudi pri ljudeh je sedaj tako, da so v to lažno stvarnost, ki sloni na pravni fikciji tako zavedeni, da ob vsakem opozorilu ne samo, da se ne želijo prebuditi iz sna,ki to ni ampak celo z vsem kar imajo to lažno namišljeno stvarnost branijo, pa čeprav v končni fazi ni česa braniti saj sploh ne obstaja drugje,kot v njihovi namišljeni stvarnosti.

Kot je razbrati iz tvojega pisanja in razmišljanja bi nekako veljalo, da bolje, da se jim pusti, pa naj imajo.

Seveda sprva se to zdi v redu ampak dejstvo, ki tudi ne bo odšlo pa je, da ta njihova lažna stvarnost sega v pravo stvarnost živih ljudi. Živi ljudje pripadajo pravemu stvarstvu z vsem svojim bitjem in bistvo živega bitja je življenje samo. Zato bo po naravi po pravih zakonitostih seveda prihajalo do sprememb, kot vedno prihaja in je to del narave ob enem pa bodo te spremembe imele obraz. Z drugimi besedami, živ človek se bo boril za lastno preživetje,kot se že sedaj.

Pravna fikcija ima okvirje v katerih deluje, živ človek pač ne.

Zato se že sedaj lahko vprašate, kaj bo močneje. Tisto, kar je omejeno ali tisti,ki mu je edina omejitev on sam.

Bom preskočil tvoj komentar, da ne bom predolg v tistem, kar bi ti lahko napisal v repliko.

Ne ….. Js ne mislim bolje naj se jim pusti.. js sm bolj naklonjena temu, da ne tiščim vode teči navgor, preučujem opcije in ko mi dojadi udarim na polno z dobro pripravljeno obrambo. Sm rahlo hinavska oseba, dopustim lažno prednost, da si jo obrnem sebi v prid, oz. hinavim strinjanje, da obenem uveljavim svoj glas, ki zrt moje hinavščine ni takoj zatiran! Seveda je vse odvisno od konteksta! Se strinjam drugač s tem kr razlagaš. Adut vsega je zavedanje

Dodatek😀😅

Ne me zdaj tretirat, kot hinavsko osebo. To je stvar potrebe. Drugač mam zlo “hitr” jezik!

Moje osebnosti ne gre mešat mojemu odnosu. My personality is who I am. My attitude depends on who you are!

Ne jemljem te kot hinavko. Tudi mislim, da tisto, kar si omenila da je hinavščina ni hinavščina ampak le izkoriščanje bistroumnosti na ta način, da počakaš, da se sogovornik ali nekdo,ki želi lažno nadvladati sam čimbolj “nasadi” na svoje lažne roge. Ti morda na koncu le dodaš, da gre zadeva lažje tja kjer ji je namen. Skratka počakaš, da sam sebe “pokoplje”.

Teme lahko zelo poenostaviš. Ali prepisuješ iz kakšnih filozofskih tekstov? Nekatere tvoje stvari imajo smisel in so v redu, predolga filozofiranja pa človeka zmedejo in poanta se zgubi.

Enostavno ljudem ni več zanimivo. Zato je vedno bolj vse zakomplicirano.

V šoli ljudje presedijo ure in ure, leta in leta. Ko pa prave informacije,ki se tičejo in dotikajo vsakega izmed njih v njegovo bistvo pa naj bi se le te povedale v nekaj besedah?

Se zavedate, kaj zahtevate s takimi mnenji sploh? Se morda vprašate, da če je nekaj bolj podrobno razloženo je to zato, da se lahko bolj podrobno razume?

Tudi na drugačne načine sem že opisal pa tudi kratko in jedrnato. Kaj mislite, koliko jih je od vas sprejelo na pravi način, kar sem napisal?

Če vam napišem, kratko in jedrnato, ostanite v svoji koži.

Ste razumeli obširnost tega,ki je strnjeno?

Sedaj ste brali malenkost daljši zapis in pa krajši. Ste razumeli?

Če ste, od sedaj naprej lahko vi napišete s svojimi besedami in brez dolgovezenja, kot se vam nekaterim zdi kak moj zapis.

Nikoli nisem zapisal, da vi ne smete zapisati on osvestiti ljudi o tematiki o kateri govori tema.

Tipkarski in tiskarski škrat sta seveda prisotna. Se opravičujem.

Učenje ni udobno. Tako pač je. Dialogi z introjekti so tisti najbolj zanimiv del spoznavanja sveta, hkrati tudi najmanj udoben. Svet pa nenazadnje ni en sam. Smo v soustvarjanju, nenehnem.

Zato tudi tista hinavščina, vprašanje, če je. Lahko da je le prostor, ki se ga dopusti sogovorniku.

Ja pogovor sam s seboj in razčiščevanje že zasidranih pojmovanj in stališč,ko jih je treba ponovno prevetriti in postaviti nove temelje zna biti utrujajoče, boleče in še kaj.

Razlaga drugače:

Človek se je rodil in ustvaril pravno fikcijo.

O človeku:

Pravna fikcija,kot pravice,omejitve. Človek je za posamezno pravno fikcijo določil in še določa njene vrednote, pravice in omejitve. V igri, predstavi na odru imajo nastopajoči vsak svojo vlogo, nekateri tudi več teh. Nastopajo v različnih vlogah. Ljudje igrajo namišljeni karakter z namišljenimi aspekti.

Kot karakter imaš lahko točno določene naloge in pravice.

Iz osnove tega opisa o vlogah in igranju pa razumite, da je enako v sistemu,katerega danes ljudje živijo pa se ne zavedajo strukture samega sistema do samega fundamenta in od samega fundamenta izvira ali izvorne bistvenosti.

Zato bom ponovil nekaj, kot je bilo opisano zgoraj ampak malenkost drugače.

Živ človek se odloči, da bo šel na delo, da bo nekaj ustvarjal in s tem zaslužil denar s katerim si bo lahko kupil življenjske potrebščine v smislu hrane, strehe nad glavo itd.

Ko živ človek podpiše pogodbo v kateri je navedeno kaj bo on počel, kaj delal, kakšne naloge bo imel in kakšne pravice pa takrat zavestno pristane na karakter, vlogo,ki se od opisa navedb v pogodbi razbere.

Ko to stori se odpove pravicam živega človeka in se podredi pravicam vloge, ki je zapisana v pogodbi.

Pogodba nima avtoritete nad živim človekom niti pravni sistem ne, saj je njegov vrhovni stvarnik živ človek.

Imata pa pogodba in sistem avtoriteto nad pravno fikcijo (vlogo, akterjem),ki je navedena v pogodbi.

Zakaj? zato, ker se je živ človek sam strinjal, da bo ta vloga on sam. Tako se tudi na odru v predstavi lahko človek  odloči, da bo igral prašička, če je potrebno. Je postal prašiček s tem? Seveda je, saj ga igra in prašiček ni živ človek.

Tako živ človek prevzame drugo obliko, drugo bitje pa čeprav je namišljeno.

Ko se gre za predstavo je drugače,ko pa se gre za življenje. Saj se predstava konča, ko je predstava zaključena, življenje pa se konča šele ko življenje odživi svoje življenje.

Ljudje, kateri so podpisali pogodbe kjer bodo igrali vlogo nekoga z zelo okrnjenimi pravicami in veliko nalogami seveda občutijo trpljenje, ne pravico in še mnogo drugih ne želenih občutkov. To je zato, ker je njihovo pravo bistvo živi človek oni pa delujejo kot nekaj, kar niso. Drugače povedano živi človek iz njih kliče na pomoč, pravna fikcija ga pa zatira, saj ima pravna fikcija svoj okvir delovanja, svoje meje in zakonitosti.

Ko ljudje ne vedo, da so zavedeni v pravno fikcijo,ki naj bi jo zavestno sprejeli to vse skupaj jemljejo in enačijo z življenjem človeka. Zakaj ob enem povem zavestno po drugi strani pa zavedeni? Zato, ker je zavest lahko omejena. Je zavest je pri zavesti ampak je omejena zavest. Tako nekdo nekaj podpiše zavestno ni pa pri polni zavesti, da bi se resnično zavedal, kaj podpisuje.

Pomembno se zavedati pravne fikcije je zato, da se prepreči trpljenje ljudi in da se pravni fikciji vzamejo moči,ki bi imela človeka v svojem primežu in ga lahko zatirala.

Denimo, če bi vas vprašal, kaj je bolj pomembno, delo ali človek.

Pravilen odgovor bi bil človek, saj je delo zaradi človeka in ne človek zaradi dela.

Kar se dogaja v praksi pa je to, da ima pravna fikcija takšno moč zaradi nezavedanja ljudske zavesti, da je delo pomembneje od človeka samega.

Človeške potrebe, želje, občutki, hotenja, so podrejena pravni fikciji. Po domače povedano in na kratko, da če človek mora iti srat ne sme iti, takrat in toliko časa,kot bi želel ampak se mora podrediti okvirjem pravne fikcije pod katero deluje. Se pravi ob določenem času morda lahko gre in po določenih časovnih okvirjih drugače pa je kaznovan.

Upa, da nekateri že bolj razumete.

Tisti, ki pa še vedno ne pa ponovno prebudite se prosim.

21.8.2021

dd

( https://publishwall.si/matej.rukav/post/575821/ziv-clovek-del-stvarstva )