Moje bedno in zavoženo življenje
Stara sem 45 let in moje življenje je na najnižji točki kar sem jih lahko dosegla. Živim pri starših, ker sem zapustila partnerja, ter za sabo pustila več kot dvajset let svojega življenja. Počutim se precej ničvredno.
Ob rednem šolanu in študiju sem delala od šestnajsega leta. Po koncu študija v svojem fohu nisem mogla najti redne zaposlitve in tako sem se podala na pot nestabilnega dela na podjemno in avtorsko pogodbo in tako je še danes. Sama negotovost. Rajši ne razmišljam kaj bom na starost. A ni bilo vedno tako. V prvi službi sem spoznala partnerja s katerim sva bila skupaj celih enaindvajset let. Preselila sem se k njemu, v njegovo skromno vikend hišico, katero sva po letih vlaganj in lastnoročnega dela, spremenila v lep, topel dom. Otrok si nisva želela. Vse je bilo ok, do letošnjega poletja, ko sem doživela hud šok. Po naključju sem izvedela, da živi vzopredno življenje in da je njegova ta druga ravno rodila. Imela sva službi, ki sta naju polno in še več zaposlovali, zato mi nikoli na kraj pameti ni prišlo, da bi on lahko živel še eno vzporedno življenje. Leta je imel še eno žensko. Zapustila sem ga, a premoženje je njegovo, nikjer ni razvidno, da sem vlagala svoj denar v hišo, ki je bila dvajset let moj dom. Odnesla sem lahko samo svoje osebne stvari in tiste malenkosti, ki sem jih lahko v avto spravila. Dobesedno bežala sem, ker bi me drugače zadušilo. Z bivšim sva se soočila v živo samo enkrat, takrat mi je povedal, da naj se ne nadejam, da bom dobila kaj od njegovega premoženja. Čeprav sem slutila, da bo tako, me je pustil odprtih ust. Sem sesuta. Moja preteklost se je razblinila v nič.
Pri odvetniku še nisem bila, ne vem če bom sploh šla, to stane, nisem pa prepričana, če bi se sploh dalo dokazati, da sem v tisti hiši sploh “obstajala”. Nimam moči in denarja. Moje dostojanstvo je poteptano. Životarim in obupujem. Se sploh lahko še česa veselim v tem življenju?
Zavožena, 12.11.2021 ob 22:56
Stara sem 45 let in moje življenje je na najnižji točki kar sem jih lahko dosegla. Živim pri starših, ker sem zapustila partnerja, ter za sabo pustila več kot dvajset let svojega življenja. Počutim se precej ničvredno.
Ob rednem šolanu in študiju sem delala od šestnajsega leta. Po koncu študija v svojem fohu nisem mogla najti redne zaposlitve in tako sem se podala na pot nestabilnega dela na podjemno in avtorsko pogodbo in tako je še danes. Sama negotovost. Rajši ne razmišljam kaj bom na starost. A ni bilo vedno tako. V prvi službi sem spoznala partnerja s katerim sva bila skupaj celih enaindvajset let. Preselila sem se k njemu, v njegovo skromno vikend hišico, katero sva po letih vlaganj in lastnoročnega dela, spremenila v lep, topel dom. Otrok si nisva želela. Vse je bilo ok, do letošnjega poletja, ko sem doživela hud šok. Po naključju sem izvedela, da živi vzopredno življenje in da je njegova ta druga ravno rodila. Imela sva službi, ki sta naju polno in še več zaposlovali, zato mi nikoli na kraj pameti ni prišlo, da bi on lahko živel še eno vzporedno življenje. Leta je imel še eno žensko. Zapustila sem ga, a premoženje je njegovo, nikjer ni razvidno, da sem vlagala svoj denar v hišo, ki je bila dvajset let moj dom. Odnesla sem lahko samo svoje osebne stvari in tiste malenkosti, ki sem jih lahko v avto spravila. Dobesedno bežala sem, ker bi me drugače zadušilo. Z bivšim sva se soočila v živo samo enkrat, takrat mi je povedal, da naj se ne nadejam, da bom dobila kaj od njegovega premoženja. Čeprav sem slutila, da bo tako, me je pustil odprtih ust. Sem sesuta. Moja preteklost se je razblinila v nič.
Pri odvetniku še nisem bila, ne vem če bom sploh šla, to stane, nisem pa prepričana, če bi se sploh dalo dokazati, da sem v tisti hiši sploh “obstajala”. Nimam moči in denarja. Moje dostojanstvo je poteptano. Životarim in obupujem. Se sploh lahko še česa veselim v tem življenju?
AH ne verjamem da ne ves, da je izvenzakonska glih tako kot bit porocen.
Na stara leta bos dobila penzijo od csd. Ne skrbi.
Pa pametna bod pojt k advokatu. Dobila bos okoli 50tisoc e. Pa bos advokata placala s tem kesem.
Tud ce nisi bla tm prijavlena lahko dokazes da si tam zvela.
Rabis samo kako sosedo da potrdi.
Ampak res ne verjamem da tega ne ves.
zgrožen, 12.11.2021 ob 23:01
težko razumem zakaj babe pišete same take depresivne zgodbice. ne rečem, ko bi vsaj kakšno sočno in poskočno. ne. ti moraš vedno znova odpirat zavožene žalostinke, verjetno kopipajstane iz pred nekaj let nazaj.
Zakaj pa ti kaj pametnega ne napišeš. Vsakič znova te vprašam, zakaj misliš, da je tema izmišljena? Kaj misliš, da dva človeka ne moreta imeti podobnega problema?
Vsega lepega je 1x konec, tudi živeti na tujem zastonj. To si verjetno vedela. Zakaj bi te trpel, če mu niti otroka nisi hotela roditi? Ne obešaj se na moškega, poduk za naprej. Delaj na sebi, svoji karieri, hobijih. Decov je dovolj, tudi pri 45. Mogoče najdeš boljšega, vmes prepotuješ svet. Vsaka stvar je za nekaj dobra. Živiš zase. Tebi se je to zgodilo 1x in cela tragedija, enim se je dogajalo vsaki 2 leti. Glupo edino od njega, da ti je prikrival in ti ni imel jajc povedat v obraz, kot običajno pri moških.
Meni pa se dekle smili in vidim, da je ostala na cedilu, saj ni nujno, da ni hotela otrok, laho se zgodi, da jih ni mogla imeti in potem ti en moški, ki ga ženske malikujemo, take pač smo in bi zanj vse naredile, pobegne s prvo, ki mu rodi dete.
Hudo je to, hudo, vendar bo minilo.
Sem tudi jaz spoznala, da se da živeti brez moškega, čeprav sem ga močno, močno ljubila in še vedno mislim nanj.
Pa mi ni nič vzel, dal pa mi je vednost, edini na svetu, da sem ženska, kar je lepo.
Edino kar se mi zdi res bedno je, da boš ostala brez otrok. Decov je kolikor hočeš, seveda večina ničvrednih. Saj pravim, edina škoda je, ker si ostala brez otrok.
Za tiste, ki pravijo, da jim je fino, ker so brez otrok in brez obveznosti, pa upam, da bo poučna zgodbica. Na koncu si moški vedno zaželi otroka. In ker je ženska prestara, si izbere mlajšo. Moški ima vedno lahko otroka, za ženske bi pa veljajo, da malo razmišljajo in ne verjamejo, da si moški res ne želijo, ko je čas.
Daj, daj, 14.11.2021 ob 20:03
Punca daj, daj, se boš pa ja borila za svoje premoženje, če ne zaradi drugega zato ker ti je pizdek roge nasadil. Zberi denar in moč ter pojdi v boj.
Kaj pa vem … ta boj … Soseda se je borila, pa je eno dvosobno stanovanje zapravila v 10 letih, da ne govorimo o živcih. Kar se mene tiče, bi prosila, da me pošteno izplača, bi pa tudi pristala na manj, samo da ne rabim hodit okoli odvetnikov (ja, za kljuko primeš, pa je 200 eur).
smili se mi, 15.11.2021 ob 13:37
Meni pa se dekle smili in vidim, da je ostala na cedilu, saj ni nujno, da ni hotela otrok, laho se zgodi, da jih ni mogla imeti in potem ti en moški, ki ga ženske malikujemo, take pač smo in bi zanj vse naredile, pobegne s prvo, ki mu rodi dete.
Hudo je to, hudo, vendar bo minilo.
Sem tudi jaz spoznala, da se da živeti brez moškega, čeprav sem ga močno, močno ljubila in še vedno mislim nanj.
Pa mi ni nič vzel, dal pa mi je vednost, edini na svetu, da sem ženska, kar je lepo.
Jaz bi se raje vprašala kakšna ženska več let šmira z moškim, za katerega je vedela, da ima drugo.
ghrbh, 15.11.2021 ob 17:19
Jaz bi se raje vprašala kakšna ženska več let šmira z moškim, za katerega je vedela, da ima drugo.
Tudi to je utemeljeno vprašanje.
Ampak saj smo že v prejšnjih temah ugotovili, da so danes predvsem ženske pras ice, ki lovijo premožne in poročene moške.
Izvenzakonsko življenje je po zakonu izenačeno z zakonskim. Vse kar sta vlagala v njegov vikend v času življenja tam gre na pol. Da si tam živela je preprosto dokazat, verjetno si dobivala pošto, imela bivališče prijavljeno, vaju je kdo obiskal in lahko jamči, si imela v službi recimo ta naslov v kadrovski evidenci ipd..
Čas da začneš uporabljati glavo in izklopiš čustva.
Če ste bili na njegovem naslovo stalno prijavljeni in, kot ste pisali, ste v vikend vlagali, nima veze, če so računi na njegovo ime, imate pravico, da vas izplača za sorazmerni del vašega vložka. Imate pa najverjetneje tudi kake priče, da sta 20.let živela skupaj kajne? Le stopite do odvetnika, ne pustite se ogoljufati, točno to on počne zdaj, ko mu ne pridete več prav.
ah daj no. Umiri se. Zadihaj. Poglej sonce, naravo kako je lepo. Ne skrbi za ta prehoden trenutek.
To je le kratkotrajno. Ne bo ti hudega. Pogledal sem ti prelomnico in ne bo vedno tako hudo.
To je, ker si preveč zaupala in sedaj te to žre. Ampak tako je prav, kadar delaš v pravi smeri.
In to potem malce traja.
Lahko si izmenjava par sporočil, če boš potrebovala pogovor, se lahko obrneš na moja sporočila,