Naj opisem svojo situacijo. Z mozem sva v srednjih letih, dva otroka, hisa, pes, oba zaposlena, skratka neka klasicna druzina. Sluzbe nama obema vzamejo prevec casa in energije, zato je najin odnos vcasih malo viharen, vendar se mi zdi, da sva ok skupaj. Nekaj dni nazaj je imel rojstni dan, ga je klicala tudi neka zenska, umaknil se je v otrosko sobo in ni vedel, da sem pozabila izklopit baby varusko. Ji je rekel da kako to da ga klice, da naj ga ne klice nikoli vec in da je bila stvar zakljucena 7 let nazaj. Midva sva porocena 9 let, otroka sta stara 4 in 5 let. Ocitno me je z njo prevaral enkrat ali veckrat, ne vem. Kdo je bila zenska, ne vem. Ujela sem le kratek pogovor.

Naj mu omenim, naj ga vprasam, naj bom bolj pozorna, naj vohunim za njim, ali naj preprosto skusam spregledat in se delat, kot da ni nic? Ze nekaj dni mi ne da miru, ampak potrebujem nek nevtralni pametni nasvet. Imam ga rada, tudi z njegove strani cutim, da naj bi najin odnos bil ok. Sem pa sokirana nad tem dogodkom.

Če nimaš miru, mu poveš in počakaš, da ti razloži, kar je razložiti treba.

Pravijo da kar ne ves, ne boli. Verjetno se bojim izvedeti resnico, zato bi verjetno rada pometla pod preprogo. Ne vem.

Vprašaj se kaj bi naredila, če bi izvedela, da te je prevaral. Bi ga pustila? Če ja, ga vprašaj, če ne, če ga kljub vsemu ljubiš, pusti stat…

Potem bi se mi zameril in bi slej ko prej spakirala in sla. Sigurno ne cez noc, preden bi nasla stanovanje in urdila premozenje (imava oba kredit za hiso), bi bilo verjetno pol leta ali eno leto ze mimo. Verjetno mu je spodletelo na kaksni sluzbeni zabavi, morda s kaksno sodelavko, ne vem. Pri njemu nisem nikoli zacutila, da bi bilo kaj narobe. Nekako funkcionirava, no.

Si želiš biti z njim ne glede na vse ali ne? Ga ljubiš? Če si ne predstavljaš življenja brez njega, boš že našla način, da mu oprostiš oz to sprejmeš. Če veš že sedaj, da ne, bosta prej ali slej naletela na nove težave in pač takrat zaključila. Morda bosta zvezo za kakšno leto podaljšala in to je to…

Ce ne vem resnice, bi ostala z njim. Trenutno zivljenje mu ustreza. Ampak razmisljam da ce je naredil takrat, lahko tudi zdaj. Ce ne z isto, pa z drugo. Ce bi izvedela resnico, bi ga podzavestno zacela zavracat in bi bila zveza sigurno obsojena na propad.

Sploh zaradi otrok bi skusala odmislit in it naprej, kot da ne vem nic. Sem nora?

Ljubezen je brezpogojna. Ali ljubiš ali ne, tako preprosto je. Ko boš vedela odgovor na moje zgornje vprašanje, bo vse ostalo takoj jasno, ne bo več nobene dileme. Do takrat pa…

Verjamem, da ti je hudo. Vzemi si čas zase, pojdi sama kam na izlet, v naravo, v savno in razmisli. Če mu ne bos nic povedala, te bo v sebi vedno zrlo in bos v podzevasti jezna na njega, zaupanje ne bo, gledala bos vsak njegov korak in te bo razziralo, ko bo pogledal kaksno zensko in si v glavi delala scenarije. Na tvojem mestu bi sama naredila plan, kaj v primeru, ce se locita, kako bo z otroci, s kreditom, kam bi sla po locitvi zivet, zato bi zacela na polno varcevat gotovino v nogavico samo zase in otroke. Lahko da ce mu bos povedala takoj in v navalu besa, da ti ne bo hotel priznat, zato si res vzami cas in razmisli. Morda poskusis tako, da tocno to, kar se je tebi zgodilo, poves njemu kot da se je zgodilo tvoji kolegici oz kaksni znanki, ki jo on ne pozna, reci mu, da ce bi bila na njenem mestu, da bi v takem primeru zelela izvedet, da bi ti partner povedal za prevaro. Poskusi na nacin, da mu vzbudis slabo vest in ti bo sam skesano priznal.

Ti že veš resnico. Če se boš pa poskušala pogovoriti, je pa vse odvisno od tega, kako dobro bo lagal.

Lahko da ni res. Ampak včasih eni moški pozabimo koliko let je odkar je nekaj že minilo. Recimo jaz za ene stvari govorim že par let  da je bilo pred 5 leti. Potem včasih rečem 4 itd… V resnici, če grem štet je pa 6 let, se mi zdi.

Ja ena majčkena možnost, da je bilo zaključeno pred 9 leti. Ne veš pa tudi kaj je bilo zaključeno. Normalno, da te bo vrtalo. Mene bi tudi. Naredi tako, da bo zate prav in da veš, za kaj živiš. Saj veš, imamo eno samo življenje in ni vredno igrati žrtve.

so ženske, ki jih mož vara, pa one tega edine ne vidijo in vedo.

neprijetno resnico takoj potlačijo.

niso dovolj zrele, da bi se z njo soočile.

tebe ne vidim, da sodiš v to kategorijo.

praviš, da če ne veš resnice, da boš ostala z njim.

resnico veš.

resnica je, da je med vama neko skrivanje. neka laž.

to, da si slišala telefonski klic ni naključje.

situacija te vabi, da jo kot zrela oseba razrešiš.

mirno ga vprašaš.

brez nekih fint, da se je zgodilo prijateljici.

opazuješ telesno govorico, za vsak slučaj, če bi še lagal.

in potem boš imela izbiro: ali greš skozi proces odpuščanja ali ne.

če ga boš zmogla, bosta med procesom lahko odkrila še kaj zanimivega,

kar drug o drugem nista vedela in ne vesta…

kar vama bo v pomoč, s čimer bosta zrasla, se bolje spoznala,

se bolje povezala.

ugotovila bosta zakaj je to naredil, če je naredil.

ugotovila bosta zakaj se je to tebi zgodilo, kaj to pove o tebi.

torej, ni nujno, da če te je prevaral, da mora nujno slediti ločitev.

lahko gresta na zakonsko terapijo in predelata te neprijetne občutke.

zaradi sebe. zaradi vajinih otrok.

mislim, da je ta pot boljša kot živeti z lažjo.

še enkrat: ni naključje kar se ti je zgodilo.

življenje te vabi na malo drugačno pot kot si je vajena.

zate dobro.

za tvoje otroke dobro.

še nekaj ti polagam na srce: česar ti ne boš razrešila,

se bo ponovilo tvojim otrokom.

temu se reče sekundarna travma, če boš raziskovala.

popravek: ne vidijo in NE vedo.

Pogovori se z njim. Ne z baby centrom tehno otroka.

Jaz ti svetujem, da pometi pod preprogo, če si tega sposobna. Bo morda bolelo, če boš izvedela. Ampak lahko gledaš tudi s te strani: morda te je prevaral, torej, seksualno ga je druga zanimala, ampak nekako za življenje skupaj ga pa ni zanimala. In hoče zaščitit vajin zakon. To je nekaj vredno, če se bojiš, da ne bi tebe odpikal, nekaj več mu življenje s tabo že pomeni. Seveda to ni garancija, prisilit nikogar ne moreš, da živi s tabo, pa če poznaš preteklost ali pa ne.

Lahko pa si odpreš en bančni račun zase, malo varčuješ na njem, pa naj bo to tvoja skrivnost, tako kot ima on neke skrivnosti. Pa naj bo to tvoje padalo za vsak slučaj, za mirno dušo. Zakon ni samo seksualna in ljubezenska zadeva, ampak tudi ekonomska in življenjska, podporna in dokler imaš vsaj nekaj od tega v njem, je še nekaj vreden.

Že s tem, da napišeš, “da nekako funkcionirata” daš vedeti, da je dec bolj na suhem kot ne.

No pa saj si si že odgovorila.

Zavedaj se, ti se z bližanjem 50im staraš, on bo pa še vedno vitalen.

Pa te bo morda čez 7 let spet…. Saj več, enkrat varalica, vedno varalica.

Če lahko tako živiš zavoljo tistega ugodja zdaj  kot si že ugotovila fejk vaše družine in da zavaruješ še za nekaj časa otroke, jim prihraniš, OK – in dokler so otroc majhni, da veš, da bi jih  vajin razhod prizadel bolj, kot kasneje, ko bodo morda že polnoletni – potem furaj to svojo navidezno idilo: otroci, službe, pes, dom, navidezna fasada za sorodstvo in sosede. Mirna pa ne boš nikoli več, ker te bo dvom vedno najedal. Ker si sama spoznala, da se je že zgodilo.

Ampak s tem, ko boš pa pometala pod preprogo, pa boš samo dokazala, da se ne ceniš, ne spoštuješ, najprej sebe kot osebe. Jaz tega ne bi tolerirala – ker: enkrat varalica, vedno varalica. Pa čez 7 let spet 🙂  Good Luck!

Jaz bi ga soočila – in postavila ultimat;  prizaj, se opraviči in oddolži z eno dobro pogodbo pri notarju ( se zazihraš za eventuelno še kdaj, da ne boš ostala brez vsega pri npr. 50ih, ko bo on še najbolj gajstno spet norel lahko naokoli), ali pa naj gre že sedaj – s kurcem med nogami kev kev kev kev.

Bo morda bolelo, če boš izvedela. – kaj stvari, ki bolijo ne smemo vedeti? kaj naj človek živi potem ves čas z zaprtimi očmi, da ne bi kje videl kaj kar boli?

Ampak lahko gledaš tudi s te strani: morda te je prevaral, torej, seksualno ga je druga zanimala, ampak nekako za življenje skupaj ga pa ni zanimala. – to je pa res tolažba. sem te prevaral, ampak saj se nisem odselil. ??

In hoče zaščitit vajin zakon. – to je pa neumnost. če bi hotel zaščititi zakon, sploh ne bi imel nič z nobeno žensko.

To je nekaj vredno, če se bojiš, da ne bi tebe odpikal, nekaj več mu življenje s tabo že pomeni. – aha… me je prevaral, me ni zapustil. super. kaj je to za eno razmišljanje? nekomu, ki vara (predpostavljamo da je šlo za to, ne vemo zagotovo) življenje v zakonu ne pomeni čisto nič. ženi ni predan. pika. ker vedno tvega, da če bo izvedela, lahko ne bo odpustila, lahko ne bo pometla pod preprogo, torej jo bo lahko izgubil. in tega ne greš delati, če ti nekdo nekaj pomeni.

Lahko pa si odpreš en bančni račun zase, malo varčuješ na njem, pa naj bo to tvoja skrivnost, tako kot ima on neke skrivnosti. – ja, to je pa zrelo. če ima on skrivnost, jo bom imela pa še jaz. tole pa res reši zakon ja.

Pa naj bo to tvoje padalo za vsak slučaj, za mirno dušo. – za mirno dušo?? za mirno dušo je rešitev samo soočenje z resnico. o njem. o sebi. lahko nastane potem nekaj zelo dobrega in pristnega, ali pa se poruši. odvisno od njega in od nje.

Zakon ni samo seksualna in ljubezenska zadeva, ampak tudi ekonomska in življenjska, podporna in dokler imaš vsaj nekaj od tega v njem, je še nekaj vreden. – to je pa še najlepše. vztrajanje v zakonu zaradi nekaj ekonomske koristi. z dvema otrokoma, ki bosta gledala kako je živeti brez ljubezni.

prizaj, se opraviči in oddolži z eno dobro pogodbo pri notarju

—

še ena taka. pogodba pri notarju za opravičilo?

ljubezen, ki zahteva plačilo je prostitucija.

za “no”: ti imaš pač romantični pogled na zakon, v resnici gre pa tdi za ekonomske odnose. Pri nasvetih izhajam iz avtoričinega pisanja, da ima pomisleke sploh iskati resnico, ker ji življenje dokaj odgovarja, zato se mi zdi, da se nagiba bolj v pragmatično smer – in to se mi ne zdi avtomatsko narobe.

Ljudje smo različni in drugače najdemo mir v duši. Nekateri z drezanjem, pogrevanjem, soočanjem in skrajno načelnostjo. Nekateri pa bolj flegmatično, pragmatično, s kompromisi, iskanjem pozitivnega in ignoriranjem potencialno nepomembnega.

Eto, če čutiš, da si v zakonu bil do partnerja dober, on te je pa morda izdal – lahko noriš, jočeš, raziskuješ, pogrevaš, premlevaš, hodiš na terapije, groziš, postavljaš ultimate in ne vem kaj vse. Lahko pa to možnost sprejmeš, uvidiš, da nisi naredil nič narobe, živiš naprej, če ti neke stvari na tem odnosu še odgovarjajo – če ti tako paše, ne rabiš ravnat drugače.

za mirno dušo je rešitev samo soočenje z resnico. o njem. o sebi. lahko nastane potem nekaj zelo dobrega in pristnega, ali pa se poruši. odvisno od njega in od nje.

Edina garancija od tega je drama, mogoče potem tej drami sledi mir, mogoče pa ne. Čist komot se lahko soočiš s hipotetično situacijo, da te je varal, in skleneš, da te to ne moti ne vem kako – če še najdeš kaj drugega v tem zakonu, zaradi česar je vredno vztrajat. Pač ni perfekten noben človek in noben zakon.

Zakon ni samo seksualna in ljubezenska zadeva, ampak tudi ekonomska in življenjska, podporna in dokler imaš vsaj nekaj od tega v njem, je še nekaj vreden. – to je pa še najlepše. vztrajanje v zakonu zaradi nekaj ekonomske koristi. z dvema otrokoma, ki bosta gledala kako je živeti brez ljubezni.

Da. A če se ločita, bosta pa otroka gledala, kako je živeti v ljubezni? Nič bolj, samo ekonomsko bo še slabše povrhu. Produktivno sodelovat se da tudi brez ljubezni.

Treba se je zavedati, da zakon, v katerem zakonca nista več zaljbljena kot neka najstnika in seksualno ekskluzivna, pač ni avtomatsko najslaba možna stvar na svetu, tudi za otroka ne, če ostalo kolikor toliko funkcionira.

Bolj problematični so zakoni z dretjem, pretepanjem, grožnjami, kregom, zamerami, prelaganjjem krivde- problematični za vse vpletene, tdi za otroke. In z drezanjem pluješ točno v to smer.

Če lahko tako živiš zavoljo tistega ugodja zdaj  kot si že ugotovila fejk vaše družine in da zavaruješ še za nekaj časa otroke, jim prihraniš, OK – in dokler so otroc majhni, da veš, da bi jih  vajin razhod prizadel bolj, kot kasneje, ko bodo morda že polnoletni – potem furaj to svojo navidezno idilo: otroci, službe, pes, dom, navidezna fasada za sorodstvo in sosede. Mirna pa ne boš nikoli več, ker te bo dvom vedno najedal. Ker si sama spoznala, da se je že zgodilo.

Zakaj pa misliš, da bi vztrajala bolj zaradi drugih? najbolj bi zaradi sebe. Ugodje tudi njej godi, ne samo otrokom in okolici – kar je taprvo priznala.

Ljdje se pač navadijo drug na drugega. Celo tako, da jim je za en uscan kos moškega mesa dokaj vseeno, kje se je potikal. Če so druge stvari bolj pomembne. Če je pa uscan kos mesa najpomembnejše, potem pa je res treba morda alarme zagnat, mostove zažgat itd.

Nekateri pišete, kot da bo žensko z dvema otrokoma na vsakem vogalu čakal boljši moški ali partner od sedanjega. Mogoče bo, mogoče pa še s slabšim pristane ali pa sama. Se je poročila, ker hoče ostat sama? Lahko ostane sama res v vsakem primeru, amapak zakaj rinit v samoto kar preventivno, če ti ne sede?

Lahko poskušaš premislit, če je važno, mogoče ti ni – saj če ne bo šlo ignorirat in te bo žrlo,  boš pa že vedela kaj naredit, potem ne bo potrebnega nobenega nasveta od monkelj.