Nisem prišla po nasvete. Teh poznam že mnogo. Izgovorjenih, napisanih. Enostavno, ko sem slabe volje ali v stresu, komaj čakam, da pojem kaj sladkega. Piškote, čokolade, namaz iz kozarca, … Ko sem v psihološkem stresu. Ali ko čutim, da bi si želela, da bi koga brigalo za moje potrebe, pa ga ne. Takrat se “zadanem” s sladkim. Vem, da je to slabo za možgane. Spet se redim. Mogoče je to v genih, da konstantno posegam po sladkem. Tudi mama mi je že omenila, da jé. In to “prenažiranje” – čeprav ne bi mogla reči, da se ravno prenažiram. Pač pojem piškote do sitega. Ne gledam, koliko gramov. Vem, da je lahko ena čokolada na primer 1.500 kalorij. Ali pa piškoti 300 g ziher nimajo 200 kalorij. Ampak ne gledam na to. Ko si zaželim, poiščem ali grem takoj v trgovino. Ali pa ai kupim prej, ker vem, da bom hlastala po sladkem.

Zdaj, ko se tega zavedas, je izi.

Ko se ti zahoce sladkor, vzames malo, ker ga rabis, potem pa gres delat nekaj, da se zamotis.

Tudi sama jem, ko se ne pocutim dobro, telo zahteva samo mocno hrano, sladkor in OH, a se zavedam in odneham.

ja na domac med si presalti. najboljsi je da je kristaliziran. mmmm. in z medom se sladkas…

domac! ne tist iz trgovine.

Bolje sladko kot pa tablete, alkihol, mamila. Če ti sladko pomaga , da se bolje počutiš, pač poješ nekaj sladkega. Samo pazi, da ne bo preveč, zaradi kil in zdravja.

Odvisnost od cukra :))

Ne kupuj sladkih stvari, ce ti uspe vsaj 15 dni zdrzat si na dobri poti, da se resis odvisnosti. Jaz ne jem kupljenih sladkarij in sladic (cokolade, keksi, pecivo itd) ko se odvadis bos videla, da ti bo vse to ful presladko, ce bos cez cas probala v usta dat npr kupljen keks, ne bos ga mogla celega pojest. Samo drzat se moras, isto kot tisti ki kadi in zeli nehat. Bo tezko, ampak odvisnosti od cukra se hiteje resis kot od cigaret ali alkohola…

Se dobro da so trgovine ob nedeljah zaprte.

kje dobiš domač med

Saj sem rekla, da nisem prišla po nasvete. Sem za vse vaše nasvete že slišala, prebrala in vem zanje. To je psihološko. Če nikomur ni mar zame, zakaj bi bilo meni? Pa jaz moram začutit, da je komu mar zame, ne samo neke floskule, besede, bla bla. Velikokrat pa še od besed nič.

Sem poskusila biti brez sladkorja, 14 dni ali 21, kolikor že, pa je itak spet nazaj isto. Kaj mislite, da nisem že vsega probala?

Najprej mora bit tebi mar zase. Zakaj bi bilo drugim, če tebi ni.? če je psihološko in si ne znaš sama pomagat, pojdi po strokovno pomoč. Mi ne bomo rešili tvojih skrbi. Vprašanje je jih hočeš rešit ali bi se samo rada smilila drugim.

Ne poznam veliko ljudi, ki ne bi tega delali. Ko smo pod stresom, pred menstruacijo ali med njo, po prepirih, od utrujenosti – si kupiš tisto čokoladico, smokije, nek junk in ga poješ, čeprav veš, da pretiravaš. Mislim, da je to kar utečeno delovanje večine ljudi in malo jih je takih, ki tega vsaj občasno ne počne. Jaz se zaradi tega ne sekiram, ko me prime potreba po sladkem, se nažrem toliko sladkarij, da mi je slabo. Potem mi kakšen teden niti na misel ne pride, da bi jih jedla, takrat skušam več športati, bolj zdravo jesti, potem pa spet pride kakšen dan, ko napadem sladkarije ali hladilnik

to ni v genih, to je odvisnost.

svetujem popolno abstinenco vsaj 2-3 mesece, da se možgani malo resetirajo, potem je lažje in se da živet z zmernimi količinami.

300 g piškotov je 1500 kcal, to je DNEVNA potreba za povprečno žensko in to NI NORMALNO.

to, da si v stresu, pred menstruacijo, itd itd so samo izgovori.

Kakšno strokovno pomoč? Psihoterapevtov primanjkuje. In kaj mislite, da v Sloveniji lahko kar pokličeš psihoterapevta po telefonu za pogovor (ko se mi bo zahotelo sladko), tako kot v ZDA? Nobena pomoč ne bo rešila. Vem, da bi morala športat bla bla. Nič ni enostavno, če si sam. Zakaj se ne bi redila in jedla sladko, če nikomur ni mar? Evo, me že boli glava. Baje je to normalno pri uživanju čokolade.

To, da nekaj ni normalno, ni noben argument. Dejstvo pa je, da skoraj ne poznam ljudi, ki kdaj pa kdaj ne bi zmazali cele škatle piškotov, cele čokolade, vrečke čipsa ali kaj drugega podobnega. Zdravo gotovo ni kaj preveč, gre za slabo navado, ampak verjemi, da ljudje počnemo še vse kaj hujšega

si sama rekla, da ne rabiš nasvetov, tako da ti ne bom nič pisala Ko se boš enkrat odločila, da kaj spremeniš, se pa spet javi, zaenkrat se samo smiliš sama sebi.

no, drugače pa toplo priporočam knjigo Never binge again. Ponuja odgovore, zakaj se nam dogaja to, kar se nam, pri takih “nepojasnjenih” težnjah po določeni hrani.

največji problem je to da kupuješ vnaprej in imaš na voljo. ravno takrat ko si se sposobna razumsko odločit, da ne želiš sladkega si tega pač ne kupuj in ko ne boš imela bo veliko lažje vse skupaj.

Js pa jem sladko glede na lušte.. ponavad je to bolj takrat, ko se v redu počutim

Kaj tocno hoces? Ce ves vse in si najbolj pametna, noces nasvetov, zakaj pises? Da ti pritrdimo? Jah ne, ni normalno, da ob vsakem stresu pozres vse sladkarije doma. Ja, vecina nas ima rada sladko, cokolade, sploh ob menstruaciji ali pms, ampak to ne pomeni, da se vsakic ob stresu vedno naziramo z vsem, kar nam pride pod roke.

V bistvu ves, kaj je tvoj problem, a zavestno rines dalje, ceprav ves, da vpliva na zdravje in kilograme. Pa daj, samo ne vem, zakaj pises.

yram in se ena sta ti dobro napisali. Ko se bos odlocila, se bos. Ce sama sebe ne cenis in ti ni mar zate, kako to pricakujes od drugih? Drugi s tabo delajo tocno tako, kot ti hoces. Zaenkrat pac je tako, saj sama to zelis.

Ne morem si it narest palačink, ker bi me potem vsi videli. Zdaj jem nutello z žlico in čakam, ko bom lahko šla pečt palačinke. To bo lahko šele zvečer.

Jej čokolado z višjo vsebnostjo kakava, najmanj 70%. Sladkor je v sadju, zamenjaj sladkarije s pomarančami npr.

Odgovor na objavo uporabnika
CrazY FroG , 14.03.2022 ob 18:07

Js pa jem sladko glede na lušte.. ponavad je to bolj takrat, ko se v redu počutim

Frogica, zato tako gasiras in kuris kalorije.

(https://m.youtube.com/watch?v=k85mRPqvMbE&feature=youtu.be)

ne, nimaš problemov s cukrom ampak s sabo. Ta vzrok razčisti, pa ne boš več zlorabila sladko.

Nič ni narobe, če si privoščiš kaj sladkega (seveda zmerno ne da ga žreš kot ti), narobe je to, da si z njim lajšaš vzrok, ki te matra, zato pa pride tudi do teg prenažiranja.

Vi ne razumete, da mi sladkor da tisto, kar mi ne more dat nihče. Nobenemu ni mar.

Za zdravje ti tudi ni mar? Sladkor ti ga ne bo dal, ampak vzel.

Kaj je najhujse, kar lahko dobim? Sladkorno? Tudi prav. Bom uzivala, dokler lahko. Dokler mi lahko da tisto, kar nikjer drugje ne najdem, sprejmem tut nezdravje.