Naša babi ga večkrat fino biksne in poskrbi, da smo večkrat v skrbeh zanjo. Njena šibkost so bili vedno moški. Jih je po dedkovi smrti kar nekaj zamenjala. Vedno smo jim izkazali dobrodošlico, nikoli se nismo vtikali, čeprav se nam je marsikdaj situacija zdela absurdna. Zdaj, s trenutnim pa se nam zdi, da gre vse skupaj predeleč. S prvim možem se bosta po tem, ko sta bila 60 let narazen, spet poročila. Smo že dobili vabila na poroko. Vsi smo čisto iz sebe, kaj takega nismo pričakovali. Mislite, da je na mestu, da bi ji poroko poskusili preprečiti?

V davnih letih sta bila sošolca, nato fant in punca pri 18ih sta se poročila, po dveh letih zakona sta se razšla, uradno sta se ločila leta kasneje, ko se je on želel ponovno poročiti. Pred kratkim sta se spet srečala in bojda ugotovila, da se je stara ljubezen obudila, da sta bila takrat za zakon premlada. Jaz bi dodala, da se mi zdita pa zdaj za zakon prestara. Naj uživata skupaj, ampak poroka, lepo vas prosim. Tole je na kratko vse, mene pa zanima kako bi vi reagirali, če bi šlo za vašo babico.

Nobene pravice se nimate mešati v babičino življenje, sploh če je samostojna in opravilno sposobna. Bodite raje srečni zanjo, da ima pri teh letih še toliko energije, da ji kaj takega sploh na misel pride. Si predstavljate, da bi sedela doma, objokavala svojo starost in tegobe, ter obremenjevala vas. Pustite, naj uživa!

Babi je svoje oddelal, pustite ji živeti.

“mene pa zanima kako bi vi reagirali, če bi šlo za vašo babico.”

1. ne bi pisala o njej in njenem življenju na net

2. glede na to, da jaz nisem zmeraj delala tako, ko bi morda moja babi mislila, da je prav, ne bi bilo fer niti, da jaz od nje pričakujem, da živi v skladu z mojimi željami

Dajte mi povedat, zakaj bi vas motilo da se babi poroči. Morda zaradi kakšnih premoženjskih koristi?

Jaz pa mislim, da gre tukaj za drugo stvar, ki muči avtorico. Ni verjetno toliko pomembna poroka, temveč dedovanje, če se babici kaj zgodi. Deduje seveda mož, zato naj sklene predporočno pogodbo, pa boste vsi zadovoljni.

A boste tudi vi njo vprašali za dovoljenje, preden se boste poročili?

“Babi ga biksa” ni razlog, da se ne bi smela več poročiti. Ja, razumem, da ta moški ne bo vaš dedi in ga tudi ne bo mogel nadomestiti, drugih presodkov pa ne najdem. Razen še premoženjski del, kot je nekdo zgoraj izpostavil. Niste pa nič konkretno napisali, kaj je po vašem “biksa”.

Dovolite ji, da uživa in če bo ona srečna, boste posledično tudi vi. Menim, da je dovolj stara, da sprejema odločitve, ki so njej pomembne in da je sposobna stati za njimi ter sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Je pač oseba, ki uživa v dvoje.

Če se vam pa zdi, da ni sposobna sprejeti realne ocene svoje prištevnosti, pa obstajajo ukrepi za to.

Največ ji bo pomenila vaša podpora. Vse dobro

Čestitke, babica! Uživaj življenje in naj bo poroka karseda magična.

Pred več kot 40 leti je v 60 letu starosti umrla moja, prava teta. Njen mož(moj priženjen stric), si je kmalu našel drugo, ki je bila cca 10 let mlajša od njega in tudi vdova. Stric in teta sta imela 4 otroke, njegova druga partnerka in mož 2. Nihče od otrok ni imel nič proti, premoženje se ni delilo po dejstvu-mož in žena, ampak je njeno ostalo njenim otrokom, njegovo pa njegovim. Partnerka oziroma kmalu je bila tudi druga žena, se je preselila v njegovo hišo. Njegovi otroci so bili z vsem zadovoljni, ker so se bali, da bi oče sicer živeč sam, zelo hitro propadel. Žena je potem poskrbela za vse: za njega, za dom in vse njegove otroke, ko so prihajali na obisk in ni bilo dolgo, ko so se počutili, kot da spet prihajajo ne samo k očetu, ampak tudi k mami. Po njegovi smrti, je žena kar nekaj let sama živela v njegovi hiši še naprej, tudi moji bratranci in sestrične, so še vedno prihajali-domov. Potem ko se je postarala, pa je šla živet k enemu od svojih sinov. Njegovi otroci in tudi vnuki, so jo prihajali vedno obiskovat tudi k sinovi družini, kjer so bili vedno lepo sprejeti in so še zdaj, tudi nekaj let po njeni smrti in še naprej ostajajo prijatelji in kot nekrvni sorodniki. Toliko za poduk, da ni vse rja, kar se ne sveti.

Jaz bi bila vesela za babi. Zelo vesela.

Gledam pri nas, ni še tako zelo stara, jih še nima 75, čila, z bistro glavo, vdova je dobra 3 leta.

Ne gre nikamor, ne veseli je nič, obuja spomine in čaka na smrt. Saj skrbi za dom, kuha, skrbi zase, a le zato, ker je pač tako vajena.

Verjemi ali ne, še vse moževe stvari ima, še spodnje perilo je v omarah, vse je točno tako kot pa takrat, ko je ovdovela.

Zelo lepa zgodba. Ko bi se le vec ljudi tako lepo razumelo med sabo.

Kaj pa spremeni prstan, če v vsakem primeru mislita skupaj za živet? To je njena odločitev in ima vso pravico pravico sama odločati o svojem življenju, ne mejte kontrole nad drugimi. Vse dobro vam in vaši babi.

Jaz bi tudi imela tako babi. Naša je po tem ko je dedek umrl enostavno zaživotarila in kmalu za njim umrla tudi ona, od same žalosti je propadla. Pustite babico naj đivi po svoje in naj uživa.

Se strunjam.

Se strinjam.