Pozdravljeni,

V sluzbi sem izgorela zaradi preobilice dela,  zato sem pred časom pristala na bolniski. Poleg tega se sprašujem  če ima sploh smisel delati in vztrajati v takem podjetu? Sicer si bom iskala drugo sluzbo saj menim, da v trenutni nimam kaj iskati, vendar glede na moje trenutno zdravstveno stanje tega trenutno nisem niti sposobna. Odpovedi na vrat na nos ne morem dati saj si ne morem privoščiti izpada dohodka.

Bojim se, da se bom morala kmalu vrniti na delo  in ne vem kako se bom soočila z situacijo.

Ali je kdo od vas v podobni situaciji in kaj predlagate?

Do psihiatra naj napise izvid in priporocilo glede podaljsanja bolniske, hkrati te bo naucil kako vzpostaviti zdrav odnos do sebe potem po podqljsanju naj ponovno da predlog za skrajsan del.cas, da pocasi prevzames spet obremenitve in hkrati seveda isci novo. Naj ti zapisejo sprehode v naravi in vedno povej kaksne stiske imas, ne delaj se heroja. Srecno!

kakšne simptome imaš?

Samo jokam, boli me želodec, samo spim.., ni mi do ničesar, neznane alergije, napihnjenost…utrujenost, driska…,

Grozno! Imej se rada. Naj drugi od zunaj ne dolocajo tvoje vrednosti od znotraj. Zacni ziveti zase. Pocni kar rada pocnes. Pogum draga moja. V tebi so neslutene razseznosti. Mocnejsa si kot si trenutno predstavljas. Imej se rada. Jaz te imam in ti zelim in ti energetsko posiljam vse dobro, ljubezen do sebe in moc xamozdravljenja! Z m o r e s !

VSe to so lahko tudi znaki glistavosti..

Ne hodi v službo, dokler se ne boš počutila boljše. Ne bodi kruta do sebe in ne reci zdravniku, da si zmožna iti v službo, če nisi.

to so simptomi predmenopavze ali menopavze!!

Vidim, da si s svojim problemom ostala zadaj, ker je vso pozornost pobrala Haložanska s svojo trapasto temo.

Nasve zdravnika ob moji izgorelosi je bil: nikar pustiti službe. Nasvet je bil povsem logičen, saj v stanju izgorelosti ne moreš iskati nove službe (možgani v stanju izgorelosti ne delajo najbolje in to se na razgovorih opazi). Treba se je najprej pobrati, potem se pa odločiti, ali res ne bo šlo in si poiščeš novo službo, ali pa se v času okrevanja naučiš posaviti se zase in nato ugotoviš, da boš lahko zdržala tudi v stari službi. Iz službe te ne morejo kar tako vreči, lahko te pa dajo na drugo delovno mesto (tega je bilo mene najbolj strah, zato sploh nisem hotela na bolniško – kar seveda ni bilo najbolj pametno, ker je zaradi tega okrevanje trajalo veliko dlje).

Vse dobro in veliko zdravega egoizma ti želim.

Pri meni se to prvič zgodilo pred tremi leti…doživela sem psihofizično sesutje…odpeljali so me z rešilcem…na bolniški sem bila dobrih 14 dni, ker..jaz MORAM v službo…po hrbtu mi teklo s takšno težavo sem delala…tresla sem se…bolel me je želodec, vrtoglavice…groznoooo je bilo…bilo je sčasoma boljše, ampak…nikoli o.k.

Lani poleti pa spet…nisem dovolila da se situacija ponovi, ker…mislim da ponovnega popolnega sesutja,  ne bi preživela.

Šla sem na bolniško…prvo kar je nadrejeni, ko sem mu povedala da me nekaj časa ne bo, rekel…grožnja z odpovedjo (javni sektor)…potem so se vrstile grožnje in mobibg po telefonu.

Psihiater mi je predlagal delo od doma, da…razpolagam s svojim časom, da delo prilagajam svojemu počutju, ampak…odgovorni je predlog GLADKO ZAVRNIL…v zahvalo sem jim poslala odpoved.

Sedaj ko gledam nazaj, sem HVALEŽNA sebi, vesolju…da sem po skoraj 20 letih dela s koleščkom zbrala pogum in šla. Posledice dela v takšnem okolju pa…so še z mano.

Tako da…če čutiš da moraš iti iz kolektiva ki te počasi ubija POJDI, BEŽI stran od njih…čim hitreje in čim dlje!!!!

Ja. Jaz bi ti na sz. A si že slišala za feng šui? Preberi knjigo Kareen Kingston. In Življenje je tvoje Louis L. Hay. Pojdi na sprehod, znebi se krame. Jej rdeče sadje in zelenjava, da boš imela več železa in C vitamin. Zamenjaj službo. Pejt na sprehod.

A ne beremo večkrat tukaj, kako se v državnih službah nc ne dela.

Žal mi je za tvojo izkušnjo in upam, da ne doživim česa podobnega. Večkrat čutim zadnje mesece, da mi srce čudno utripa, sploh če sem pod napetostjo, tudi vrtoglavice in slabosti, ko sem pod pritiskom…sploh ko se me med vožnjo poloti. Nimam komu povedat, sej na zunaj zgleda vse ok in itak si je človek za 90% tega sranja sam kriv. Bo že. Teramo dalje!

Moja bivša sodelavka je bila zaradi izgorelosti 1,5 leta doma. Potem je začela delati na 4 ure in v roku 14 dni zopet na bolniško. Ni zmogla. Izgorelost je nevarna, pazite nase 🤗

kaj pa vem glede te izgorelosti. Vse je scrkljano. V ukrajini ni časa za izgorelost. Naši dedki in babice jo tudi niso poznali. Pa ne govorim na pamet, doživljala sem mobing, pa sem ga ustavila. Treba se je borit

bo kar držalo, preveč je z ujčkano. sodoben čas življenja.

To lahko napiše samo nekdo ki ni doživel tega.

Nisem scrkljana, daleč od tega…zrasla na kmetiji, kjer se je TRDO delalo od zore do mraka…ampak ohranjal se je stik z naravo…z zapiranjem v pisarne, kjer delaš kot mutav…ja v JS se nič ne dela (tisti na višjih položajih se mogoče res ne pritegnejo)…je pa tako…tisti ki je navajen delati in dela, se mu naloži še več in še več…dokler ne padeš dol…in mi kdo reče da sem izgorela zato ker sem scrkljana…mah ni vredno zgubljati besed s takšnimi…scrkljančki znajo najti pot, se umakniti ko je treba prijeti za delo…

Avtorica teme, vse dobri ti želim…menjaj službo, pojdi iz toksičnega okolja…in tako kot mi je prvi šef rekel (pogodba za DČ, nadomeščanje porodniške), verjemi da za pridnega se vedno najde delo…in res je. Samo pogum je treba imeti in izstopiti iz vlaka ki te pelje v pogubo!

CE bi kaj vedela o izgorelosti, bi vedela, da ji scrkljancki niso izpostavljeni. Pac pa najbolj delovni ljudje.

Žal se izgorelosti še vedno drži stigma, da je kar nekaj. Ko ti telo (kljub močnemu notranjemu imperativu, da moraš narediti še to, pa dokončati ono) odpove, razumeš. Scrkljanci in lenuhi, tega ne vedo, ker nikoli ne pridejo do te faze. Tisti, ki rintajo po 10 ur, v turnusih, dežurstvo, so vedno dosegljivi, rešujejo situacije tistih, ki znajo pravočasno reči, da ne morejo, pa verjetno niso ravno scrkljanci.

Veliko izgorelosti in s psihičnim pritiskom povezanih bolezni se je dogajalo kmalu po vojni, ko je napetost popustila. Takrat pojem izgorelosti še ni bil poznan.  Potekale so celo neke raziskave v tej smeri. Vem, da so bili v njih zajeti pacienti z različnimi boleznimi, ki so se pojavile po vojni in bi jih lahko povezali s stresom. Več še ne spomnim, saj sem o tem le bežno slišala tam v 60. letih, kot otroka pa me to takrat niti ni zanimalo.

Hej, bi la na tvojem mestu. Po enem mesecu bolniske odsla nazaj, ker sem mislila, da sem ok. Sesula sem se se bolj v enem tednu.
3x sem bila na urgenci, ker sem mislila, da imam srcno kap. Po temeljitem pregledu celotnega telesa, se je zdravnik vsedel, gledal mene in rezultate in zelo tiho rekel: gospa, mislim, da je cas, da zamenjate sluhbo, ce se imate kaj radi.  Predveaem rabite pocitek, ce zelite se kdaj delati. Obicajno se z vsako izgoreloatjo stvar samo stopnjuje do tocke, ko ne morem vec popravit nic.

naslednji dan sem sla v sluzbo in dala odpoved.

nisem bila samo jaz v tej situaciji. Se dve sodelavki. Ena je ostala in gnala sebe do koca, druga je cez eno leto sledila po moji poti in dala odpoved.

vzela sem si cas (1 leto) in danes ponovno opravljam zahtevno delo, seveda z drugacnim trmpom in predvsem mi ni niti za trenutek nerodno reci sredi sestanka: se opravicujem. Moji mozgani vec ne zmorejo procesirati, zato se bom pocasi poslovila. In oddidem domov, pa ceprav sem bila ta dan sele 4 ure v sluzbi. Ostalo – pisite dopust, kar cte.

imam odlicen odnos z delodajalcem in razume ter podpira moj pristop.

drugi dve sodelavki:

– tista, ki ke odsla po enem letu, je bila eno leto doma in je potem nasla sluzbo tajnice, saj pravi, da za zahtevnejsa dela ni vec sposobna.

– tista, ki je ostala, je sla iz pregorelosti v pregorelost in je na bolniski vsako leto po 8 mesecev. Ima tezave s spominom, koncentracijo, ne more vec enega dopisa sestavit, da ti ne razlagam, da besede ne napise vec pravilno (obraca crke) in se bi lahko nastevala. Pa govorimo o strokivnjakinji.

moj predlog tebi bi bil: ce imas financne tezave in si balniski, potem vstrajaj na bolniski, dokler ne bos visto, ampak res cisto sestavljena. Vrni sluzbeni racunalnik in telefon in imej mir. Predvsem pa dobro razmisli, kaj te je spravilo na delovnem mestu v dano situacijo, da ne bos ponovila napak. Pa napisi si uhotovitve, da bos cez eno leto se vesno vedela vzrok.

ko bos sestavljena, se vrni v okolje in bos v dveh dneh takoj videla kje si. Ce ne bo slo, takoj odpoved in na dopust. Po dopustu na zavod, v vmesnem casu pa isces sluzbo.

bistvo je, da pravocasno odreagiras. Ne poslucaj nikogar, izkljucno sebe in svoje pocutje.

vem, da je tezko, ampak zberi se in daj tokrat sebi in svojemu telesu prednost.

jaz bi priporočila CBD smolo, ki pomirja, vrača spanec, apetit in daje telesu ponovno ravnovesje. Dviga imunski sistem, ki se ob stresu poruši, pride do vnetij, alergij…Mora pa biti poln spekter in dovolj visok odstotek kanabinoidov.

Ne nisem to doživel, ker nisem imel čas, sem pa marsikaj drugega. Današnja generacija bi vsa pomrla, če bi morali kaj takega probat. edino bolj zdrav duh smo imeli, ker nisem imel čas razmišljat, samo garat in še enkrat garat.

Koka je bolj učinkovita.

Ja probaj, ne vem, ali imaš izkušnje?

Najprej poves sefu da tako ne gre vec naprej. Ali te razbremenijo ali gres. A to znas? Ali pa dvojna placa ce delas za 2.

Ce ni posluha, pa spet nazaj  na bolnisko.

Enkrat bo treba zakljuciti. Potem pa kako leto pocivanja. Oz takoj ko  gres iz take sluzbe, bos na vseh razgovorih zgledala kot da te je vlak povozil in da si zmozgana do amena.

Po kakem letu, dveh, pa prides nazaj k sebi.

Neverjetna Zgodba, kje ste pa delali; Privat ali javna uprava, mogoče šolstvo?