Vedno me je zanimalo,tudi guglala sem,pa nisem kej preveč najdla. Veliko se govori,recimo če pri odraščanju ob dekletu ni očeta pravijo bo v odraslosti cel čas iskala nadomestitev za očeta,veliko jih izbira starejše moške ker s tem iščejo očeta. Potem,pravijo če fant nima očeta v odraščanju,da bo zabluzil,da nima moške roke in da niso dobro vzgojeni itd.

me pa zanima,pri meni je bila odsotna mama. Vzgajal me je oče,pač ni ravno bil pedagog,po njegovo pač,večinoma je bilo prisotne veliko agresije-tako je pač znal. Mame nisem imela pri sebi. Kako se bo meni poznalo? Bi kdo vedel kakšne so psihološke posledice pri ženski,ki nikoli ni imela mame? To,da se težko razumem z ženskami ne pije vode. mam prijateljice in nisem mačehovska do žensk.

Pač to me je vedno zanimalo. Zaenkrat sama ne vidim in ne opažam posledic,ampak to si itak vsi lažemo ker ne vemo.

Pogosto so težave z varnim navezovanjem, kar pomeni, da je težko ustvariti dolgotrajno, tesno vez z ljudmi (tako moškimi kot ženskami). To ne pomeni nujno, da človek nima znancev, prijateljev, ampak da zares blizu pa težko koga spusti, kar se lahko izraža na različne načine (npr ostanemo samski ali si izbiramo tako ali drugače nedosegljive subjekte).

Ampak to je teorija, v praksi pa je milijon odtenkov vsake situacije (situacija se lahko sanira, če mamo nadomesti druga topla, zanesljiva oseba v otrokovem življenju).

Tole je pa tako, da nam (manjkajoče) starševske figure lahko nadomesti tudi druga oseba, ki ni nujno, da je sploh sorodnik, da le “izpolnjuje” vlogo.

Si imela kako babico, teto, mačeho, sosedo, itn, ki je kaj skrbela zate? (ali več takšnih oseb) … Če ja, je to lahko bilo “dovolj”.

Aja, ti si zadnjič omenjala, da imaš histrionično osebnost – torej mdr rada iščeš pozornost. Bo pomoje kar to to, kaj se ti zdi?

Dejmo razčistit enkrat za vselej,ker tukej se mate za neke doktorje vsega in svašta. Ne,to ni histrionična osebnost. To,da iščeš pozornost je histrionična osebnostna motnja,ki jo jaz nimam. Nimam nobene osebnostne motnje,imam samo klinično shizofrenijo. (pa kronično anksioznost). Pa nehajte,res. ne iščem nobene pozornosti,tukaj na forumu nisem zato,ampak zato ker sem skos sama v kleti v stanovanju in mi manjka družba. In nisem problematična.

in enkrat za vselej-histrionična osebnost ni nič posebnega,to smo ljudje ki smo nagnjeni k umetnosti,to so politiki,to so igralci. Histrionična osebnostna motnja pa je huda stvar ker je zelo moteča. Podobno kot narcisoidna osebnostna motnja ali mejna osebnostna motnja. Histrionična osebnost paše pod osebnosti ki jih je okoli 20 različnih. Podobno kot je nekdo melanholik,sangvinik ali kolerik. (tudi kolerik so ljudje po svoje spravili na slab glas pa to ne pomeni da je nekdo agresiven).

tukaj ti jasno potrdi specialistka psihiatrije razliko.
Ne,nimam nobene osebnostne motnje,ker sem bila na to testirana vsaj 10x. Tudi psihiater mi je potrdil 100x da nimam nobene osebnostne motnje.

ali imam prav?

V redu, potlej! Ti sprašuješ, forumaši ti odgovarjamo, vsakdo od nas izhaja iz različnih smeri in znanj, tako da, če hočeš strokovno mnenje, se potem obrni na strokovnjake direktno 🙂

Bom vprašala naslednjič ko mam kontrolo tudi mojga psihiatra. To,da mam kakršnokoli osebnostno motnjo se mi pogosto tukej podtika in me da na obrate ker ni res. Mislim,da bo držalo to,da si nikogar ne pustiš blizu. Ker nisi nikoli občutil varnosti. To se mi zdi zelo verjetno. Taka tudi sem.

Razumem, se ti opravičujem! Vse dobro!

Ni panike.. tudi meni oprosti če sem prehitro napadla. Ma pač ne veš,da že dolgo me prcajo da mam motnjo,pa mi gre na živce. Hvala vseeno!

Okej! Ja, nisem redno tu gor.

Zanimivo vprasanje. Ne bi vedla. Kaj pa psihiater pravi? Mogoce imas pa sreco in se ti odsotnost mame ne bo nikjer poznala. Ali pa bos kasneje videla ko bos imela svoje otroke mogoce bos prevec zascitniska… ali pa bos vseeno tezko hendlala partnersko zvezo ker je kot otrok nisi videla pri ocetu in mami? ugibam nisem sploh ne strokovnjak.

looool

za to  zadevo so prvič slišali dva tedna nazaj, ko je bila omenjena na sodišču depp-heard, in zdaj kavč psihologi vsakemu drugemu to diagnosticirajo 😀

Kdaj sta se pa starša ločila? Oziroma od kdaj živiš samo z očetom?

Mama je za otroka do 7-8 let TERITORIJ!! Teritorij za odraslega človeka je hiša, zemlja, avto, denar v banki, premoženje….za otroka je samo mama, ne oče- SAMO MAMA!! Oče je lahko kdor koli, mama je samo ena. Vojna v Ukrajini npr. ljudje so izgubili vse, vse je uničeno, zbombardirano, požgano…LJUDJE SO IZGUBILI TERITORIJ…otrok če ima pri sebi mamo, ni izgubil ničesar, morda pomožni teritorij, kar predstavlja medvedka, punčko….ampak ima mamo, ki jo drži za roko in gresta v novi svet….odvisno, ali si desničarka, ali levičarka (glede na možgansko hemisfero) si pri izgubi teritorija zaprla ali desno- testosteron, ali levo estrogen in posledično se je spremenilo tvoje obnašanje, če si desničarka, si zaprla estrogen in posledično si postala bolj teststosteronska- rajši si se družila z dečki, igrala nogomet, igrala si se z avtki….če si zaprla desno- testosteron, si postala še bolj nežna kot si bila prej….ko je mama odšla, si doživela tudi konflikt SEPARACIJE- LOČITVE, kar se je poznalo na dveh nivojih in sicer…kratkoročni spomin, kar je vplivalo, da si si težje zapomnila in lahko posledično imela težave v šoli in drugo težave s kožo- epidermis, torej zgornji tanjši sloj kože (ne dermis debelejši srednji sloj), kar se je poznalo kot suha koža, prhljaj, luskavica, dermatitisi in podobno….če te še kaj zanima bolj podrobno kar vprašaj…

jaz sem bila brez mame- je pobegnila v tujino ko sem imela 7 let, še danes imam luskavico- bo držalo kar si napisal.

A vsi tisti, ki pa jo imajo, pa imajo luskavico, je pa vzrok kje? Nehajte s takšnimi za lase privlečenimi teorijami, no.

tega pa ne vem, jaz sem povedala samo svoj primer. Verjetno bo psiholog komentiral. Če pa malo logično razmislim, pa je lahko vzrok separacije, torej ločitve tudi od drugih družinskih članov, kaj praviš? Ali pa od dobre prijazne učiteljice, ki te je tolažila ko te je oče nažgal- ne vem, samo logično razmišljam. Pravijo da je vse v glavi.

Ja je v glavi, zato pa rešuj probleme tam. In ne pri nekih hobi psihologih. Sploh pa – zakaj bi iskali neke vzroke za nazaj, namesto da bi reševali situacijo tu in zdaj? Tudi če je kriv odsoten starš – ga ni več, nima oz. ne bi smel imeti več vpliva na tvoje življenje danes. Moraš iti naprej, ne pa viseti v preteklosti oz. se vedno znova vračati tja.

huju a si ti retardiran, a si ti strokovnjak??

To je larifari. V mojem življenju ni bilo očeta. Partnerji niso predstavljali očetovske figure in vsi so bili vsaj pet let in več mlajši.

Nisem retardiran, ravno tako pa ne iščem izgovorov za lastne napake. Poskusi s tem tudi ti, boš videla, da boš lahko celo še kaj naredila iz sebe.

Jaz sem to doživela. Lahko poveste, kako naj si tak človek pomaga, ko je odrasel in ima cel kup diagnoz zaradi popolnoma nezdravega otroštva? Največji problem pri meni je stalna, res stalna tesnoba in nezmožnost sprostitve.

Vprašam tudi vas za nasvet.

Noče mi citirat avtorja,.  Moje vprašanje je  namenjeno tudi avtorju ‘psiholog490’.

Avtorica, koliko si stara? Iskati razloge za lastni jaz je smiselno v obdobju mladostniškega iskanja samega sebe, v odrasli dobi pa je čas, da človek preraste otroške travme in se zave, da je odrasla oseba in kot taka sama odgovorna zase in za svoje napake oz. odločitve. Glodanje po spominih je stopicljanje na enem mestu, običajno pa mu botruje prelaganje odgovornosti na druge.