pozdravljeni

s fantom sva skupaj leto in pol, oba v poznih 30-ih, brez otrok, oba z nekaj preteklimi propadlimi resnimi vezami. je super fant, ljubeč, zvest, odgovoren. ujameva se v vrednotah, v pogledih na življenje, željah za prihodnost. imava se zares rada. edini problem, ki ga čutim pri nama, je spolnost. v preteklosti sem bila seksualno zadovoljena, potešena, zadovoljna. to vem zdaj, ko nisem. mislim, da je spolnost pomemben del partnerskega odnosa in se odraža na mnogih področjih v odnosu – take so moje izkušnje. spolnost oz. njena kvaliteta, ki jo zaznavata in presojata oba, se vedno, hočemo ali nočemo, prezrcali v vezo in njene segmente. mislim, da na to niti nimamo zares zavestnega vpliva in kdor to zanika, je morda v samozanikanju ali zmoti (moje mnenje).
ja, ko vame penetrita, ga ne čutim dovolj. oz. ne tako, da bi mi to povzročilo tisti užitek, naslado. že vrsto let delam keglove vaje za krepitev mišic medeničnega dna, bivši partnerji so vsi govorili, kako dobro stisnem njihov penis, kako “ozka” sem. fantov penis je pač manjši od vseh, ki sem jih bila vajena v preteklosti – gre za čisto anatomsko zadevo, ki nima veze z njegovo osebnostjo ali s tem, koliko se imava rada. spolnost mi je sicer zadovoljiva, pogrešam pa tisto strast, tisti občutek, da mi bolj zadogaja in me bolj “napolni”, ko me odnese od užitka. tega z njim nisem doživela nikoli, v preteklosti pogosto. mislim, da ne živim v pravljici ali kompliciram, ker nimam pametnejšega dela (kot domnevam, da mi boste morebiti očitali).. nočem tudi zvenet, da mi je seks najbolj pomembna stvar v vezi, ker mi ni. ampak sprašujem pa se, koliko razpok lahko pride ravno zaradi tega, ker se po spolnosti en del mene počuti neizpolnjeno, nepotešeno, ne zares zadovoljeno. ne gre za doseganja orgazma, s tem nimam težav, ampak so manj intenzivni; penetracija je, ampak mi sama po sebi sploh ne nudi užitka. sprašujem se, kako bo to na dolgi rok, saj zaznavam, sicer v malih drobcih, kako sem na momente zaradi tega sitna, jezna, celo zamerim mu, čeprav racionalno vem, da ni ničesar kriv. gre za neko nezavedno raven, ki prihaja na površje in je ne morem (pa tudi nočem) skrivati. rada sem avtentična, iskrena – do sebe, do njega. načenjam tudi pogovore, seveda z vso previdnostjo, spoštljivostjo in z odprto, ranljivo držo, ampak ne vem, ali sploh lahko kaj narediva.. vem, da bi on vse naredil, da mi ugodi, čeprav ga je to prizadelo. meni je ob tem noro težko, ker je zadnji človek na svetu, ki bi ga želela prizadeti…

Oh.. zdaj pa res obstaja tok pripomočkov, da si lh vse kamot izboljšamo in prilagodimo. Kaj pa s prstki, ne klikne pravih gumbkov? Glede na tvoj zapis, deluješ razumevajoča in odprta, vnesita v spolnost kakšno igračko..

Problem je le toliko veliko kolikor si ga sama narediš. Imaš vse pa iščeš dlako v jajcu. Kaj misliš, da druge nimajo težav s spolnostjo? Ene, ker je prevelik, ene ker je ukrivljen, ene ker se mu ne dvigne, ene ker mu prehitro pride, ene ker mu predolgo ne pride, ene ker noče seksa, ene ker bi ves čas seksal, ene ker noče oralca, ene ker bi skozi oralca, ene ker zna samo nabijat, ene ker ne zna nabijat, in tako neskončno naprej. Nekaterih res nihče ne more zadovoljiti. Ne tako ne drugače.

Na tvojem mestu bi ostala z njim in ga ljubila najbolje kar lahko in uživala v tem, kar mi lahko nudi in da, ker kar si naštela je že wow. Lahko se pa lajdraš okoli v iskanju primerne širine dolžine ali kupiš umetnega po svoji meri, pa bo. Rešitev kolkor hočeš, če jo seveda iščeš.

hvala za odziv! ja, sem odprta, veliko sem na to temo prebrala, preposlušala in mu stvari povzemala in predlagala – je dovzeten in sodelovalen, razumevajoč. pripomočki, prsti, jezik – vse finkcionira in štima. ampak iskreno – četudi ne želim tako čutiti (in s tem dodatno borbam s sabo, ker se temu upiram), tako pač čutim – vedno bolj me frustrira misel, da ga ob penetraciji nikoli ne bom zares čutila tako, da bi ob tem doživljala užitek in bo vedno potrebna neka druga metoda..

in priznam, prav bojim se komentarjev, ki bi me zasuli s tem, kako plehka sem, ker spolnosti dajem tako pomembno mesto, ko pa je v življenju toliko bolj pomembnih stvari.. kot sem rekla, spolnosti nikoli nisem postavljala v ospredje, to pa najbrž zato, ker nisem imela razloga, saj je vse dobro štimalo. kot pravijo: dober seks je 10% veze, slab pa 90%.

žalostna sem in na momente prav ne vem, kako bo to šlo naprej…

hvala še enkrat za odziv in razumevanje.

lepa hvala za odziv! mi je v velik razmislek.

Pri skoraj 40ih bi bilo dobro, da si poisces moskega in ne fanta, bos bolj zadovoljna.

Probaj mojega…21cm, debel,dobro si ga boš zapomnila…

[email protected]

če smem – po čem pa se lahko sklepa, da je to fant, in ne moški?

Vsako mišljenje, prepričanje, pričakovanja, ki jih imamo, lahko spremenimo. Zavestno se lahko odločiš, da boš s tem kar imaš zadovoljna, si to ponavljaš in kmalu si boš to verjela in dejansko začutila mir in srečo. Dokler v tem vidiš problem in stvar kot tako sprejemaš, bo tako ostalo.

Kako si lepo opisala. Je težko brat nekaj takšnega, ne da bi bil žalosten. Sem nekaj podobnega doživela tudi sama. Sva šla na žalost narazen. Zaradi banalnosti, v resnici pa sva vsak zase vedela točno zakaj. Bil mi je tako krasen človek, da bi lahko kljub temu sprejela pomanjkanje seksa. Kako že pravijo…da lahko en slab procen povozi ostalih 99 dobrih. Na žalost. Vse dobro vama želim.

Se da tudi brez seksa preživet. Kaj jočeš?

V Ameriki babe trenutno štrajkajo z odvzemom seksa. Nič fuka, dokler ne morejo zakonito ubijat otroke.

Lep zgled

hvala za odziv. v preteklosti sem se kar veliko ukvarjala s prepričanji in s tem, v kaj verjamemo, zakaj, kako to vpliva na nas. veliko se ukvarjam tudi z lastno avtentičnostjo – kakšna je naša najbolj globoka resnica, kaj zares čutimo, če odvržemo maske, kdo zares smo (seveda je tudi to, kdo postanemo, odraz nekih prepričanj, ki jih povečini dobimo skozi vzgojo in so večinoma nezavedne narave). nisem pa (še) sigurna, kje je meja med tem, da:
1. se v nekaj, kar ti npr. potencialno “škodi” (npr. pri meni misel, da je najina spolnost nezadovoljujoča), zavestno prepričuješ v nasprotno, torej na nek način odrivaš to negativno misel in jo nadomeščaš z nasprotno;
2. in da ostajaš brutalno iskren do sebe, do svoje resnice, kako zares čutiš, kdo zares si.
(*”škodi” dajem v navednice, ker morda pa je to le moja percepcija tega, da mi škodi, morda pa mi objektivno sploh ne, saj prav zaradi tega prihajam še bolj v stik s svojimi potrebami)

mislim, da ima pozitivna psihologija pozitivnih afirmacij svojo velikokrat spregledano senčno stran – potlačitev tistega, kar je v nas najbolj resnično. ne verjamem namreč v to, da lahko nekaj, v kar ne verjamem, spremenim le na podlagi prepričevanja v nasprotno. pri tem dejanju *fokusa v nasprotno* to sama vidim bolj kot zanikanja nečesa, kar je v meni resnično.  zakaj bi se silila v neko prepričanje nasprotnega, ki v meni ne zaresonira, ki mi bolj kot pomirjenost, ustvari nemir.. morda vidim to enoznačno, ampak to je moja subjektivna resnica, moja percepcija doživljanja, in kot taka edina oprijemljiva..

zadeva pa vem, da je seveda še veliko bolj kompleksna in nezavedna, morda niti ne more biti nikoli v celoti raziskana, potrjena..

hvala še enkrat!

lepa hvala… orosile so se mi oči ob branju..

težko je in vsaka zgodba je drugačna, ne da se posploševati.. sama vidim, kako težko je gledati na situacijo, sploh ko gre za situacijo nekoga drugega, brez da bi sodil, si ustvaril neko vnaprej pripravljeno mnenje, ki vedno korenini v nas in nima niti toliko veze z drugim.. kako težko se je pravzaprav zares vživeti v doživljanje drugega…

lahko bi rekla, da spolnost je in hkrati ni tako pomembna v odnosu. ni, če štima; je, če ne. z grenkobo dopuščam moćnost, da mi je ta odnos morda dan zato, da ozavestim, da je spolnost vendarle zrcalo odnosa, saj ne gre le za seks, ampak za tisto, kar pride zraven – neka intimna povezava, ki je lepilo za čase, ko ni najlažje. in bojim se, da tega pri nama pač ni. in ja, boli.

hvala! cenim zapis. ♡

Kot vidim, ste zelo realna oseba in moje stališče je, da vas bo tale razlika z leti le bolj morila.

Pošteno do sebe je (kar je predpogoj, da smo pošteni do okolice), da si odgovorimo na vprašanje, če bodo naše temeljne potrebe v odnosu ustrezno zadovoljene. Če temu ni tako, potem je bolje, da se razidemo.

Glede na to, da se s fantom o tem pogovarjate je vajin odnos ok. Poglejta, če bosta z alternativo (kar koli, kar podžge vajino spolnost in bi lahko pripomoglo k temu, da boste potešeni) uspela premostiti to razliko. Pomembno je le, da se s predlaganim oba (zares) strinjata. Bodite pa pozorni na to, da vam ne bo delal “usluge” iz strahu, da vas bo izgubil. Če bo temu tako, bo to prej ali slej močno vplivalo na vajino zvezo.

Srečno in vse dobro vama želim.

lepa hvala za odziv!

tako je – tega, da me bo to z leti to vse bolj motilo, se pravzaprav bojim. koliko ta strah projeciram v vezo že zdaj (“strah na zalogo”?), ne morem oceniti realno in natančno, dejstvo pa je, da me zadeva moti in mori. to je pač resnica – tu in zdaj.

če sem zelo realna in gledam na svoje življenje širše, gre ob tem najbrž tudi za neke vrste rast – vedno bolj spoznavam, kakšne so moje temeljne potrebe v odnosu in vsi imamo najbrž nek suhoparen seznam, a do srčike potreb večinoma pridemo takrat, ko se nam predočijo, predvsem ko se soočimo s primankljaji in zahrepenimo po nečem, kar bi radi, a nimamo (in smo morebiti kdaj že imeli). vedno znova pretresamo in postavljamo tudi lestvico prioritet – v življenju so obdobja, ko so tovrstni seznami različno ovrednoteni.

zavedam pa se tudi, da imam, kar se tiče širše, celotne slike, ob sebi nekoga, ki ga imam zares rada in ogromno je področij, kjer se neverjetno ujameva. to me drži pokonci, od tu črpam moč in upanje, čeprav mi v slabih trenutkih energija najine kakovosti spolnosti prihaja vedno bolj v ospredje. in tega se bojim, saj je lahko neverjetno razdiralna.

zanimiv mi je vaš zadnji stavek, kjer poudarjate naj bom pazljiva na to, da fant ne bo deloval iz pozicije, ko nekaj naredi zame (ustreže, mordas celo žrtvuje) ne toliko iz želje same, kakor iz strahu pred potencialno izgubo odnosa. čeprav on to zanika, saj je njemu najin odnos to to, po mojem mnenju te tendence ima (njegov stil navezanosti je anksiozen – v kolikor se spoznate na tipe navezanosti v psihologiji), na kar ste me s svojim zapisom še dodatno opozorili. hvala vam!

Žal bo šlo po mojih izkušnjah samo še na slabše. Če te že na začetku to moti, te bo z leti samo še bolj in bolj… Dober seks predstavlja približno 20 % zveze, slab pa 90%. Temu se ne da ubežati in lahko funkcionira le tam, kjer sta oba partnerja izrazito zavrta, aseksualna in

… in skupaj iz materialističnih in drugih razumski razlogov. Pri ostalih pa je nezadovoljujoca spolnost vir stalnega nezadovoljstva.

tvoj problem je da ti je dolgčas.pri teh letih bi pa je lahko vedela da ni vse popolno.

Čak, da pride v leta in bo njegov oné samo še kot kalamar.

Halo? Kaj ji ne bo dolgčas in to med rjuhami, če ga sploh ne čuti…mater vam glupo.

Ker je zadeva fiziološke narave, vam preostanejo samo dve varianti: se sprijazniti ali pa dobiti drugega partnerja.

Nič ni narobe, če vam je spolnost zelo pomembna – sicer sem moški, vendar je bilo to vedno eden  glavnih filtrov. S žensko, ki se ne-bi spolno ujemal ali je ne-bi mogel zadovoljiti, verjetno tudi ne-bi imel dolgotrajnega razmerja.

Priznam pa, da se prva ženska, ki sem jo slišal pritoževati na spolnostjo, čeprav dozivite orgazem s penetracijo….

Greš v sex šop, si nabavi vaginalne kuglice, daj jih v pi*ko nato pa naj on še ku*ca vtakne noter 🙂 … če pa še to premalo, pa umetnega, pa imaš oba notri 🙂 …pripomočkov je kolikor želiš, malo domišlije in je stvar rešena.

Če bi bila odprta imela domišlijo, neb tuki kvasla take neumnosti.

Brez domišlije ni dobrega s3xa …

ja to pa je ena od preprek, ko sta spolna organa različnih velikosti in prihaja do ali nepotešenosti zaradi majhnosti in nečutenja ali do bolečin zaradi prevelikega.. spolnost v vezi je pomemben aspekt, seveda to govorim, da sta oba zdrava. In če imeš rada penetracijo, ti bo to pač vedno manjkalo, ne more se prst ali jezik primerjat z penisom, ko med penetracijo čutiš moškega celega na tebi za tabo pod tabo , njegove ustnice jezik pa po tvojem vratu, ušesih, na ustnicah v ustih (poljubljanje!) roke pa te objemajo ljubkujejo dražijo… ma ni primerjave.. ampak seveda to je od ženske do ženske odvisne kaj jim bolj sede. kar se tiče velikosti pa ne moreta nič.. to je tko kot noga 37 ki rine v čevelj 42 pa seveda ni oprijema in ven pada..

hvala za odziv. le v popravek – res je, da z doseganjem orgazmov nimam težav, a jih med samo penetracijo z njim nikakor ne dosežem, potrebna je dodatna stimulacija.

hvala za moško mnenje.

morda mi (nama) res primanjkuje domišljije, ampak tako kot piše “Zartrose izven profila” – nič (nobena igračka, jezik, prsti) se ne more primerjati s samim penisom in njegovo penetracijo, ko čutiš, da te moški napolni.

hvala za mnenje, mi je v razmislek.