Poznava se od oktobra 2021, ko sva začeli hodit na isti faks. Za obe je bilo precej težko leto, menjali sva kraj bivanja, prijatelje, šolo.. in ravno zaradi tega sva se zbližali. Problem je v tem, da sem se večkrat počutila anskiozno zaradi nje, saj mi včasih sploh ni pustila dihat (beri: še na wc nisem mogla it v miru). Danes me kliče kako se ji zdi, da nima nič prijateljev in da je njeno življenje monotono. Ji povem, da jo razumem, dam 10 različnih nasvetov, ampak ona za vsako rešitev, ki ji jo predlagam, najde problem. Ves čas se  pritožuje kako nima družbe, kako ni srečna itd. a v tej smeri nič ne ukrene. Na koncu pogovora sem postala že zaradi vsega malo tečna in ji rekla, da je na koncu dneva vsak odgovoren sam zase in da če bo želela, da se kaj spremeni v njenem življenju, da bo morala biti aktivna. Na živce mi gre, ker imava ves čas iste pogovore, ves čas se ponavljam, spremeni se pa nič ne. Vseeno se mi zdi dobra oseba, vedno mi je pripravljena pomagat pri študijski snovi ipd. In ravno zato ne vem kaj naj naredim. Ne poznam je tako dolgo in ne vem ali je takšna, ker ima že celo leto precej težko obdobje ali je takšna na splošno – sama pravi, da zaradi težkega obdobja..

Kaj bi vi naredili?

Lp,

Vita Ana

Zminimiziraj komunikacijo. S tako osebo je tako kot da greš plavat s težkim kamnom okrog vratu. Postala si smetnjak za njene probleme. To je oseba z določenimi motnjo. Garantirano.

Razumem. Mogoče sem pozabil omenit, da v 80% začne ona prva pogovor.. Sem že probala s tem, da se oddaljim, da odpišem šele čez par dni, pa ni efekta..

Odpikat. Ko začne s problemom, daš nasvet, ko nadaljuje poveš, da bosta spet debatirale o tem po tem, ko se bo poskusila ravnati po nasvetu, prej pa ne. In imaš mir.

Starejša kot boš, bolj boš opažala da večina ljudi ne želi nasvetov, ne želi sprememb, ne želi takšnega življenja kot govorijo da ga, no vsaj ne dovolj da bi za to kaj naredili. Kimaš in je to to. To iščejo. Sočutje. Razumevanje. Ne rešitev. Kakšne globoke povezave s takim človekom ni mogoče vzpostaviti. Ostaneš na stopnji znancev. S takim človekom je nemogoče biti prijatelj. Ker če mu poveš po pravici, bo zameril, ni zmožen sprejeti kako je videti drugim.

Ti si slaba oseba tukaj, ker se pretvarjaš da si njena prijateljica in jo le izkoriščaš za pomoč pri študijski snovi. Reči ji da te ne zanimajo njeni zasebni  problemi pač pa le to da izdelaš študij, verjemi da te bo začela ignorirat!

Ohohoho, ustavi konje. Tudi jaz njej pomagam pri snovi, posojam zapiske, posiljam stare izpite. Verjemi pa da sem sita ves cas istih problemov, neskoncnih pogovorov in to brez ucinka.

Manj svetuj in več sočutno poslušaj in izrazi razumevanje njenih občutkov.

Sem ravno hotela napisat, da se nima smisla trudit, ker ne isce resitve, ampak poslusalca, ona govori, ti kimas in razmisljas o necem tretjem in to je to.

Imam sreco, da imam eno fajn prijateljico, ki zna poslusat in kimat, ko rabim samo nekoga da poslusa, ko pa potrebujem resitev, se zna tudi pogovarjat in ima odlicen cut, kako se kdaj odzvat. Sama se trudim z resitvami, znam pa tudi reci, da ze ni tako hudo, ce problema ne resis. Z zamero ali brez, mi je vseeno. Kimam pa zelo tezko, ni v moji naravi.

Debela zanemarjena psihopatka replika, tebe so vsi odpikal, pa še kar rineš v ljudi.

Za prijatelje si je treba čas vzet, se poveselit in znat kdaj potrpet – tako poje Andrej Šifrer in je čista resnica.

Za tvojo prijateljico bi lahko po domače rekli, da je težka oseba, težka zato, ker goni eno in isto in rine vate. Drugačna najbrž ne bo nikoli. Ker je drugače dobra oseba, potrpiš z njo. Spremenila se ne bo, morda ima tudi kakšno  mejno osebnostno motnjo, morda je malo depresivna.

AVTORICa pa kakšno težko obdobje. Ona je nevrotik in za to izvirajo razlogi iz njenega otroštva, vzgokje in družine. Naj se poglobi sama vase in se naj začne ukvarjati sama s seboj ne pa da rabi nekoga na katerem bo vesela. Tudi terapija ji ne bi škodila.

Ona rabi nekoga, da se mu ˝venta˝, izprazni. Da ne bi izpadla največja egoistka v zameno posluša tvoje probleme in ti pomaga pri študijski snovi. Je pa res, da očitno, če do sedaj ni spremenila nič, tudi v bodoče ne bo. Očitno ji ni dosti neugodno, da bi dejansko kaj spremenila ampak rajši jamra.

Pa še to – po navadi ljudje iz določenega razloga nimajo prijateljev. Po navadi ni tako, da si ti super duper optimist, največji srček, najboljši poslušatelj, pa nimaš prijateljev.  Žal je večina takšnih precej težkih oseb.

Menim, da si dobra prijateljica, ampak vsak ima svojo mejo. Več kot svetovat in stat ob strani ji ne moreš. Spremembe v svojem življenju mora narediti ona. Če jih ni bila sposobna v 1 letu tvoje podpore, dvomim, da jih sploh kdaj bo. Mogoče takrat, ko se boš oddaljila in bo videla, da res mora nekaj nardit. Jaz bi se probala malo odmakniti (ne na način ignoriranja), ampak˝ kot da sem zelo zaposlena˝. Če bi mi prišla spet z enakimi problemi, bi jo vprašala, kaj od tistega kar sem ji prejšnjič svetovala je naredila (verjetno itak nič).

Mislim, da je za tvoj osebnostni razvoj in počutje boljše, da si najdeš drugo družbo. Nekoga, ki te vleče gor in ne nekoga, ki te drži spodaj.

Ta tvoja prijateljica je zadela loterijo, ker je našla nekoga, ki posluša njeno jamranje do nezavesti, ti pa si vedno bolj energetsko prazna. Jaz bi ji dal jasno vedet, da ji pomagam v kolikor bo aktivno delala na tem, da spremeni, kar ji ne ustreza. Za poslušat jamranje pa nimam časa. Pika amen.

a ta zgodbica naj bi bla zanimiva?

Eno je, ko nekdo nekomu pove za svoje težave 1x, 2x, 3x in išče rešitve. Drugo je, ko N krat govori o istih zadevah, nič ne naredi in samo odlaga svojo psihično navlako vsakomur, ki to sprejema. Postala si kontejner za njeno psihično navlako. Vsakič, ko mora vso psihično navlako odložiti si ti pri roki in ti jo naloži, na tvoja ramena, na tvoj hrbet… Pa veš zakaj? Ker ji morda nisi dovolj jasno povedala in postavila mejo. Lej o tem sem že N krat poslušala in se sva se pogovarjali. O tem res ne bi več, ker me to obremenjuje. Hvala, ker me razumeš.

Sem ji povedala, tudi sporekle sva se glede tega. Vendar pol čez nekaj časa spet pride z enimi in istimi problemi. Ne vem. Očitno se bom res mogla čim bolj distancirat, je pa problem, ker sva v isti skupini za vaje in morava biti še vedno v stiku.

Poslusas, kimas in nic drugega, ne isci resitev namesto nje, naj jih najde sama. Lahko jo sprasujes v smislu, kaj misli, kako bi lahko resila svojo tezavo, a naj sama razmislja, ne razmisljaj namesto nje.

Vesela sem, da nas je več takih, kot ta tvoja prijateljica. Svet postane lepši, ko izveš, da nisi deluded.

Očitno ni dovolj, da sta se zaradi tega  sporekli. Distanciraj se maksimalno kolikor je možno. Tudi če je treba zamenjati skupino. Ni druge opcije pri osebi z motnjami. Vsaka normalna oseba bi razumela, da ne more  svojo psihično navlako odlagati na osebo, ki ji je jasno povedala da je dovolj. Ampak ne, ona te bo še naprej psihično posiljevala s svojo psihično navlako ob vsaki priložnosti.

Ko bi ti vedela koliko je žensk z nekimi motnjami, ki se začnejo razvijati pri 27 letih in potem se skozi leta samo še stopnjujejo. Od bipolarnosti, MOM, OCD, shizofrenije, depresije itd. Pri moških je tega precej manj. Posledica so potem toksični odnosi, če zdržijo.

Če govorijo, da so za vse njihove težave, situacije, nesrečo… drugi krivi se ti mora prižgati prva rdeča luč.