Otroke oddam jih mami, velikokrat tudi čez dan, da se lahko posvetim mojim stvarem, tistim, ki me veselijo, da tako ohranjam svoj jaz. Z možem se en vikend na mesec privoščiva čas za naju in enkrat na mesec greva na večerjo in nato s prijatelji. Sestra mi nabija slabo vest, da nisem dobra mama. Ona je zaradi otrok pustila službo. Neprestano je z njimi, predana jim je do konca, a velikokrat tudi živčna, ker je kot bi bila na vrtiljaku, ker je za vse sama in v vsem jim želi ugoditi. Ona pravi, da če to ne bi mislila in zmogla jih potem rajši ne bi imela. Pravi mi, da tako kot sem jaz bi bila vsaka ženska mama, ker najlažje je otroke uturit babicam. Jaz pa mislim, da ne smeš izgubiti sebe, niti partnerskega odnosa, ko pridejo otroci. Da le spočit in zadovoljen starš je lahko dober starš. Babice in dedki pa so tudi lahko del življenj svojih potomcev in prav je da ga razvijejo sami, brez prisotnosti staršev in prav je da se vnuki in stari starši družijo. Ta odnos bogati ene in druge.

Ravno sem si uredila v glavi, da tako mora biti, da je tako edino prav, da zato ker otroke pustim babici, ne rabim imeti slabe vesti,  mi začne na vest trkati sestra. Malo jo imam na sumu, da govori iz nevoščljivosti in občutka, ker končno vidi, da jo njeni živo žrejo, z možem se oddaljijeta, postaja rahlo zanemarjena, doma ima neurejeno,…, midva pa imava vsak mesec medene tedne in sva potem lažje boljša starše. Bi res morala zato imeti slabo vest?  En glasek v podzavesti se mi zadnje časa oglaša in zato sem jezna na sestro. Nobene pravice nima soditi, naj rajši poskrbi, da bo sama bolj srečna in zadovoljna, imam prav?

Mama bi morala biti toliko fer, da bi pazila enkrat otroke tebi, enkrat pa sestri, da bi se tudi sestra z možem, enako kot ti, malo razvedrila.

Imam pa občutek, da si egoistka in uživačka. A misliš, da mama ni utrujena? Kdaj pa se ona odpočije?

Jaz mislim, da se prevec vkljucuje babice in dedke. Otroka imas ti (in tvoj partner) tako da vecinoma moras ti (vidva) poskrbeti zanj. Varstvo le res obcasno. To je moje mnenje.  Babice in dedki pa bi tudi radi svoj mir, svoje stvari poceli, seveda ne bodo direktno rekli cuj ne mi ga vozit, ampak bojo pac potrpeli in rekli ja pripelji. Kaj jim pa preostane? Mislim pa da ni prav, da se toliko vkljucuje stare starse.

Najprej je skrbela zate in te izkopala iz dreka zdaj misliš , da mora še za tvoje frocovje. Mojo bi bilo sram kaj takega napisati in ja komot lahko imaš slabo vest egoistka.

Mene pa prav zanima koliko tako pristnih stikov, da so vnuki pomembni babici, pokloni babica, sestrinim otrokom.

Saj se gre za vnuke, mar ne?

Ali je babica, že preveč utrujena za sestrine otroke.

Torej se ne trudi v odnosu do svojih vnukov.

Ne vem zakaj sploh imajo ljudje otroke, ce jih pa potem gurajo starsem (starim starsem) ob vsaki priloznosti…?

Načeloma imaš seveda prav, ampak glavno merilo so sami otroci. So srečni? Razigrani? Tožijo, da jim manjka stik s tabo? Ali prezres njihove potrebe?

Mogoče pa ima slaba vest majhen vzrok.  Samo mogoče. Vprašaj otroke, kaj si mislijo o tem. Pa ne polagaj jim besed v usta. To mora biti merilo. Ne pa sestra in kaj si mislijo drugi.

Me pa zelo veseli, da se z možem posvečala en drugemu na romantičen način.  Tega je premalo.

Marsikateri starši tudi ne znajo postaviti meje. Mame se bojijo za hčere, ker jim ne zaupajo, dvomijo, da so jih dobro vzgojile, mame se bojijo da, če ona hči ne bo fit in šla na jogo ali fitnes, potem bo družina razpadla.

Zato kuhajo, hodijo v šolo in vrtec po otroke, jih vozijo na obveznosti in so utrujene in izmozgane. V družino pa vseeno postavijo razpoko, ker hčeri podpirajo rit pri vzgoji.

Ampak drugo hčer pa spregledajo, ker ona je doma, njej zaupajo, zato niti vnuki od sestre niso pomembni.

Če je tako kot si napisala, da je starim staršem to v užitek in zadovoljstvo ne pa obveznost se mi zdi čisto prav. Tudi v odnos s partnerjem je treba vlagati in z otroki v bližini to ni to. Tega se zaveda premalo žensk. Moškemu mora biti žena tudi ljubimka in če to zanemarja jo mož podurha k ljubici. Ljubimka pa ne more biti utrujena in izmozgana žena.

Mami ni treba nikomur paziti otrok. Sestri naj si najameta skupno varusko za vse njune otroke enkrat pri eni, drugic pri drugi. Mama bo imela mir, za otroke bo poskrbljeno, sestri bosta imeli po dva vecera na mesec zase in za moza.

A dedki imajo pa dve levi roki?

Po eni strani je prav, da si vzameš in vzameta kdaj čas zase, a po drugi strani ti odkrito povem, da si ga očitno vzameš ogromno. Resnično se zamisli, če je to ok. Sprejela si oziroma sta odločitev, da bosta starša. To pomeni veliko odgovornost in odrekanje. Ti pa živiš kot študentka, ki uživa svoje življenje in ima med drugimi hobiji še svoje otroke. Ker točno tako se sliši, kot da so ti samo za hobi. Poskusi pomisliti vnaprej, kako bo čez nekaj let. Otroci hitro grejo po svoje. Jaz imam 11 letnika, ki me že gladko skensla zaradi prijateljev. In sem si sedaj neskončno hvaležna za vse trenutke, ko “zaradi njega” nisem mogla žurati po svoje in uživati v svojih hobijih, ampak sem jih preživela z njim. Takrat se mi je zdelo kdaj težko, kljub temu, da sem uživala z njim, a sedaj to neizmerno cenim. Čas, ko si je od vsega na svetu najbolj želel družbe staršev, ne bo nikdar več nazaj. Pa da ne bo pomote, tudi jaz oziroma midva sva ga včasih dala v varstvo in si vzela kak večer zase, a niti slučajno v taki meri kot ti. Pa imava kljub temu še vedno ljubeč in strasten odnos. Pomisli malce na to. Le nekaj let imaš, ko si tvojim otrokom vse. Nekaj let. Sprijazni se, da sta starša in se temu prilagodita. Zmanjšajta te “čase zase”. Ni se jim treba odreči, le zmanjšajta in prevzemita odgovornost (in žrtve) za svoje odločitve. In seveda razbremenita stare starše. Ker verjemi, to je veliko breme zanje, tudi če ti tega ne povesta ali celo zanikata. Pomisli. Ti že zdaj potrebuješ čas zase. Kako bi ti bilo, da ga že kot starš ne bi imela, potem, ko bi se končno lahko posvetila svojim rečem, bi ti la tvoji otroci stalno turili vnuke v varstvo in spet ne bi imela časa zase. Premisli.

Lahko. Ampak potem boš tudi vrnila uslugo in sama poskrbela za ostarele starše in ne boš tega uturila sestri. Ne?

A seveda, zato, da mož ne pobegne lajdri, mora ta žena, svoje otroke obesit mami za vrat?

Dama naj raje najame varuško in se gre romantiko.

Če daš otroke enkrat na mesec v varstvo starim staršem in se gresta vidva sprostit ven, je čisto ok. Zaradi tega ti nima noben za nabijat slabe vesti. Prav je, da sta vidva tudi samo par, ne samo starša.

Ampak ali je res samo enkrat na mesec?

Bi rada videla te otroke. Kako so vzgojeni, kako stojijo čustveno, vedenjsko, kaj jim pomeni družina. Šele potem bi ti lahko povedala, če imaš prav.

Meni je nesprejemljivo, da se prelaga obveznosti do otrok svojim starsem. Poznam eno v druzini, ima 5 otrok, zanje pa veckrat na teden skrbi babica, ker mamica mora k frizerju, na pedikuro, v fitnes, malo si mora odpociti in skrbeti za odnos z mozem. Ta babica tudi kuha, pospravlja, lika, pise nalogo z otroki. Katastrofa kam smo prisli. Enim je to ok in normalno, meni pac ni. Otrok je moja obveznost, odgovornost in sama skrbim. Nocem vpletat drugih in izkoriscat.

Samo še to dodam. Si se kdaj vprašala zakaj imaš otroke in kaj ti sploh pomenijo? Ali  vidva kaj  pomenita njim?

Nekateri starši sploh ne pristajajo na varstvo vnukov. Družinski obiski in konec. Tudi babice in dedki imajo svoje življenje in bioritem, otroci jih utrujajo. Nekateri želijo svojo pokretnost s potovanji, ker vejo, da ko bodo dosegli določeno starost, tudi potovati več ne bodo morali. Izkoriščati babice in dedke za pogosto varstvo otrok je preprosto izkoriščanje in egoizem. Razumem, da nekdo koristi varstvo, ker ni druge rešitve, da gre za nek sporazumen dogovor na obeh straneh.

Ne nimaš prav… Tvoja mama je poskrbela za vaju s sestro in je opravila svojo dolžnost, tvoja sestra skrbi za svoje otroke, ti pa svoje podturis mami, očitno ti ni glih najbolj jasen pregovor, ko dobiš otroke se vse spremeni… To pomeni, da se od življenja brez otrok posloviš za vedno in se moraš njim prilagaja… A ko so bolni jih tudi podturis svoji mami? Zato, da lahko ti uživaš brez njih Eni res nebi smeli imeti otrok

ne veš kaj je biti mama

Čaki mal, na večerjo gresta in pol vn s prijatelji? A ste zanosili pri 17ih ali se samo obnašate kot najstnica? Midva z možem šele zdaj po treh letih prvič načrtujeta skupni vikend brez otroka in bo pri eni od babic. Babice pomagajo načeloma takrat ko ni druge, za prevoz v vrtec če začenjaš šiht zelo zgodaj predn se odprejo vrtci, zaradi nezmožnosti jemanja bolniške za nego ker imaš idiotskega šefa recimo,pa še to v skrajnem primeru, ko se iščeš boljšo službo in ne smeš lih izgubiti te😀 na primer. Pa še takrat si jim lahko samo globoko hvaležna, to ni njihova dolžnost ampak zelo lepa gesta. In ja, večina jih uživa z vnuki a so tudi v letih in sama vidim kako lahko mamo na slab dan izčrpa že en otrok, kako bi bilo šele z dvema?! Priznam, super bo en vikend imet samo za naju ampak rada se imava enako kot prej, tudi z otrokom lahko vzdržujes ljubeč odnos in intimo (pač ne morš lih več sred dneva seksat to je res, a kdo ti brani ponoči?😁) Saj smo družina, funkcionirat je treba kot par znotraj družine, ne pa samo ko ni otrok poleg. Da je mami rečem tle maš tamalo da greva midva s frendi vn, pa sej mi pomoje nevem no,pomoje jo dobim spet čez rit k 30 let nazaj, upravičeno!😆

Aja pa še to, jaz ne bi rekla da si slaba mama, kljub vsemu se imajo otroci najbrž fajn z babico, si pa slaba hči in slaba sestra. Če si sama spočita kot rožica in opazuješ kako tvoja sestra postaja živcna razvalina bi se lahko ponudila in kdaj vzela še njene otroke in skupaj s svojimi in njenimi preživela dan, lahko zunaj v gozdu, parku, notri zvezanimi igrami in dejavnostmi… Pa še fino bi se imeli, kot si napisala da se mora razviti odnos vnuk-babics se mora tudi teta- nečak/Inja🙂

Podpiram in ti dam v vsem prav.

Pa naj m čist vsaka tud ot 🙃🙄😂 z dokladi  😆