Lepa zveza s fantom, a težava vedno znova v meni
Kaj naj?
Vse zveze si bom zafrknila zaradi lastnih bolečin in frustracij. Zdaj po 2 spodletelih zvezah in eni v kateri sem trenutno mi je vse bolj jasno, da niso krivi oni ampak jaz. Da je težava v meni. Trenutno imam občutek da me nebi mogel osrečiti tudi najbolj “popolni” moški na svetu. En bivši mi je rekel, da z mano tako noben ne more biti srečen. Dogaja se mi namreč da iščem stalne potrditve, če je npr. vikend odklop in ne gre vse po mojih pričakovanjih v glavi me že v sebi tišči, skrbi, če je malo zamišljem, me že popade panika. Seveda na ven nimam izpadov, v sebi pa muke. V življenju me je doletela ta sreča, da imam priložnost še v tretje. Žal pa so se po določenem času ponovili vzorci. Vem, da ni vsak dan najbolj romantičen, jaz pa samo analiziram in razmišljam. Skrbi me ker fant to zagotovo čuti in to je sila odbijajoče. Na začetku zveze sem bila polna inspiracije dobre volje in elana, zdaj pa sem sama sebi prav tečna in nergava :((
Stalno se tudi primerjam s kolegicami ki mi razlagajo kam vse jih tipi vozijo, kako jih ……., skratka potem se še primerjati začnem 🙁 sama imam umirjenega, zanesljivega, delovnega, rahlo zadržanega realnega fanta. Ni nek strasten lover, je pa zvest in lepo skrbi zame. Najina začetna zaljubljenost ni iz filmov, je pa pristna, se mi zdi.
Lulu189, 10.04.2023 ob 19:52
Kaj naj?
Vse zveze si bom zafrknila zaradi lastnih bolečin in frustracij. Zdaj po 2 spodletelih zvezah in eni v kateri sem trenutno mi je vse bolj jasno, da niso krivi oni ampak jaz. Da je težava v meni. Trenutno imam občutek da me nebi mogel osrečiti tudi najbolj “popolni” moški na svetu. En bivši mi je rekel, da z mano tako noben ne more biti srečen. Dogaja se mi namreč da iščem stalne potrditve, če je npr. vikend odklop in ne gre vse po mojih pričakovanjih v glavi me že v sebi tišči, skrbi, če je malo zamišljem, me že popade panika. Seveda na ven nimam izpadov, v sebi pa muke. V življenju me je doletela ta sreča, da imam priložnost še v tretje. Žal pa so se po določenem času ponovili vzorci. Vem, da ni vsak dan najbolj romantičen, jaz pa samo analiziram in razmišljam. Skrbi me ker fant to zagotovo čuti in to je sila odbijajoče. Na začetku zveze sem bila polna inspiracije dobre volje in elana, zdaj pa sem sama sebi prav tečna in nergava :((
Stalno se tudi primerjam s kolegicami ki mi razlagajo kam vse jih tipi vozijo, kako jih ……., skratka potem se še primerjati začnem 🙁 sama imam umirjenega, zanesljivega, delovnega, rahlo zadržanega realnega fanta. Ni nek strasten lover, je pa zvest in lepo skrbi zame. Najina začetna zaljubljenost ni iz filmov, je pa pristna, se mi zdi.
.. do psihologa👍😉
vsakič ko se misli pojavijo.
Če to ne deluje, povej in razloži fantu. Ženske premlevate vse 1000krat, dokler ne gre ven čez usta.
Po drugi strani je že čas, da odrasteš in se nehaš primerjati z ostalimi. Morda imaš ti veliko boljšega fanta, one pa z vsem pretirano govorijo, ker nočejo povedati, da ni tako zelo dober.
AnonimnoO, 11.04.2023 ob 14:43
nizka samopodoba in samozavest. čaka te veliko dela s sabo in partner ti je lahko v oporo, če ga ne boš prej odgnala. pa se vidva o tem pogovarjata, mu poveš, kako se počutiš, kaj vse razmišljaš, kake dvome imaš, s čim vse borbaš?
Uf vidim da je neizogibno tole. Bojim se, da bom zaradi notranjih bolečin odgnala od sebe res super fanta. Bližnjic ni 🙁 na trenutke mi gre zaradi notranjih bojev kar na jok. Čutim trenutke obupa, vem da on ni moja last, ampak samo analiziram in premišljujem, sva skupaj 1 mesec in pol, nič mi še ni rekel za skupni dopust, se recimo zaradi tega sekiram. Sva mela kratko debato zadnjič o teh mojih počutjih, nisem ga hotela utrujati in sem na hitro zaključila, ker ni dolžan reševati mojih preteklih bolečin. Sama sebi ne morem verjeti kako da se ne morem sprostiti, on se je in uživa z mano, saj se vidiva vsak dan, greva sem, greva tja…
E, Popay, tokrat pa bo treba pogledat zakaj v postelji ni ognja. Ni nujno, da ji ne paše in ona njemu.
Iz zapisanega bi bolj rekel, da punci manjka samozavesti (nekdo je to že lepo zapisal). Jaz bom dodal, da ji manjka samozavesti tipa: dovolj dobra sem zate. Zato stalno analizira in preverja, zato ji že njegova rahla namrščenost da vedeti – joj, kaj pa če je kaj narobe in bo šlo še tole po zlu?
Avtorica, imam dobro novico zate: to lahko rešiš, samo ni fora v partnerju. Tebe samozavesti ni naučil eden od tvojih staršev. In te se boš morala naučiti sedaj sama. Najprej v stilu: dovolj dobra sem sama zase, zadovoljna sem s sabo, ok sem (tudi kadar sem malo zoprna in so drugi zoprni).
Je pa slaba ideja, da tega partnerju ne poveš. Se sicer strinjam s tabo, da tega on namesto tebe ne more rešiti in ni njegov problem, a ne bo delovalo, če ti ne bo stal ob strani. Je pa pomembno, da mu daš vedeti: za tole ti nisi kriv.
Še to namignem: rešitev tega problema je v srcu, ne v glavi. Se pravi, te neskončne misli in analiziranje boš ustavila samo tako, da se začutiš. Verjetno bo hitreje, če greš na dva, tri komplete seans k dobremu terapevtu.
Srečno in vse dobro ti želim.
Xzav, 12.04.2023 ob 06:15
E, Popay, tokrat pa bo treba pogledat zakaj v postelji ni ognja. Ni nujno, da ji ne paše in ona njemu.
Iz zapisanega bi bolj rekel, da punci manjka samozavesti (nekdo je to že lepo zapisal). Jaz bom dodal, da ji manjka samozavesti tipa: dovolj dobra sem zate. Zato stalno analizira in preverja, zato ji že njegova rahla namrščenost da vedeti – joj, kaj pa če je kaj narobe in bo šlo še tole po zlu?
Avtorica, imam dobro novico zate: to lahko rešiš, samo ni fora v partnerju. Tebe samozavesti ni naučil eden od tvojih staršev. In te se boš morala naučiti sedaj sama. Najprej v stilu: dovolj dobra sem sama zase, zadovoljna sem s sabo, ok sem (tudi kadar sem malo zoprna in so drugi zoprni).
Je pa slaba ideja, da tega partnerju ne poveš. Se sicer strinjam s tabo, da tega on namesto tebe ne more rešiti in ni njegov problem, a ne bo delovalo, če ti ne bo stal ob strani. Je pa pomembno, da mu daš vedeti: za tole ti nisi kriv.
Še to namignem: rešitev tega problema je v srcu, ne v glavi. Se pravi, te neskončne misli in analiziranje boš ustavila samo tako, da se začutiš. Verjetno bo hitreje, če greš na dva, tri komplete seans k dobremu terapevtu.
Srečno in vse dobro ti želim.
Dober zapis. Mogoče sem v uvodnem postu malo pretiravala v smislu, da moj fant ni najbolj romantičen in da najina zaljubljenost ni iz filmov. V tako razmišljanje me spravi velikokrat pripovedovanje kolegic, znank, kako jih je njihov novi lover pritisnil ob steno, vrgel na posteljo in da seksajo na vsakem mestu kjer se le da. Tudi midva seksava vsakič ko se vidiva, dotika in objema me ves čas, le da ni tako strasten kot zgoraj omenjeni tipi od kolegic. Mogoče se zdaj le tolažim, mogoče ne, pač mogoče ni toliko strasten tip človeka. Obenem pa pravi da še nobeni ni ratalo tako ga zmešati. Iz tega mislim, da pač le ni tako divji.. On mi npr. najprej skuha kavo in pripravi za jesti, potem pa sledi akcija. Ne pa pač takoj ko se zapro vrata? A je to red flag? Kot ena zgoraj piše.
Največji problem je, da ne znam ločiti med rad flagi in svojo nizko samozavestjo. Videvava se načeloma vsak dan in tudi vsak dan je akcija, ampak problem je ker samo trzam in čakam, da me “napade. In ker se to ne zgodi prvi dve minuti srečanja, se že sekiram. On uživa z mano, ima vse kar je želel, se prepusti trenutku in je spontan. Je bolj tih in včasih zasanjan, ampak naredi pa vedno tako, da nama je lepo. Obsedena sem s pripovedovanji drugih in idealnimi prizori v glavi. Hitro me kdo prizadane, ko mi pravi, kako je pa pri njem vse vroče in ognjevito in strastno.
Avtor Xzav, pomojem mi vsega tega brez psihologa ne bo uspelo rešiti. Pa ne morem biti v eni normalni realni zvezi ves čas napeta, živčna in samo čakati nanj, pobralo me bo v enem letu energijsko. To ni normalno to se zavedam 🙁
Problem pa je še to, da v strahu raje sama predlagam vnaprej vse stvari in nama nekako splaniram, namesto da bi bil predvsem on pobudnik. Ga nekako “prehitim”, da si zagotovim te svoje plane in želje, ker se bojim, kako bi bilo, če bi se malo nazaj potegnila.
najdeš si strokovno pomoč. tu so žal zajebali tvoji stari, ki ti niso vcepili dovolj globoko (ali pa sploh), da si vredna ljubezni in so ti verjetno za vsako pyzdarijo odrekali naklonjenost.
kot si ugotovila zna tvoja nesigurnost vase uničit vsako vezo. tako, da …. najdi si nekega terapevta …
in potem njemu težiš namesto tipu, pa so vsi srečni. terapevt bo plačan za to, da te posluša, ti boš pomirjena, tip pa bo off the hook.
malo heca, ampak lažje boš živela, če se ti ne bo treba s kremplji oklepat vsakega, ki bi prišel v tvoje življenje.
Zakaj meniš, da mora biti tako kot je pri kolegicah? Ti si ti in vidva sta vidva. Ne primerjaj se s tem, s čimer se kolegice hvalijo! Ovrednoti in ceni to kar imaš sama oziroma imata vidva. Zakaj bi moral biti tvoj fant tak, kot je kolegičin? Res ti manjka samozavesti, zato delaj na tem, da postaneš bolj samozavestna. Verjetno res najbolje s pomočjo kakega profesionalnega svetovalca.
Pa še to, kolegice ti bojo povedale kako strasten je bil seks, ne bodo ti pa povedale, takrat, ko ne bo šlo najbolje. Tole ti je ista fora kot z družbenimi omrežji, vsak objavi svojo najboljšo sliko, najbolj popoln dogodek, najbolj top destinacijo kjer je bil. A življenje še tako popolne osebe je sestavljeno še iz marsičesa drugega. In ko zapadeš v to primerjanje s prikazano popolnostjo, ni variante, da tej iluziji lahko pariraš.
Srečno.
Hvala za vso podporo in pomoč. Grozno je, ko imaš ob sebi morda ljubezen svojega življenja in si obenem poln frustracij in vzorcev. Slej kot prej se mi bo začelo to kazati v odnosu in ga bom odvrnila od sebe. Potem bom sama in spet bom mislila, da je z mano “vse v redu”. Dokler ne bom stopila v novo zvezo in po enem mesecu ponovno isti vzorci.
Imam grozno pomanjkanje samozavesti, čeprav nisem imela takega občutka. Starša sta kot cimra že leta, mama je glava družine, nikoli imeli globokih pogovorov. Pa še občutljiva in introvertirana sem. Več ali manj lepega v svojem življenju si uničim sama. Družbena omrežja in kolegice pa samo dodajajo sol na rano. Itak bo vsaka povedala samo najlepše stvari, mene pa to čisto podere, ker moj me pa ne zagrabi tako močno. Krizo imam sama s sabo, ogromno :((( bom mela enega strastnega in divjega pa bo mel mogoče en drug velik feler in spet mi ne bo prav…
Morda pa preprosto ni pravi in podzavestno to veš in se preprečuješ, da je. A vseeno te toliko stvari moti in vznemirja, tega je vedno več in več in daš ven.
Sama, ko sem bila v vezah z napačnimi, je bilo isto. Meni je enkrat mama rekla, da sem se s kruhom stepla, ker je mislila, kako super moškega imam, jaz pa skoz nekaj nergam in iščem probleme. A dejstvo je bilo, da me je nekaj notranje v tisti zvezi zelo morilo, skušala sem to preslišat, a nekako ni šlo. Postajala sem vedno bolj tečna in nergava, dokler ni po kakšnem letu končno na dan prišel vzrok, zakaj to delam. Tip preprosto ni bil to za kar se je kazal, ampak skoz nekaj prikrival in mi lagal, že od 1. dneva. Jaz pa notranje čutila nek nemir in šele po toliko časa je počil njegov mehurček prikrivanj in se je meni razjasnilo, zakaj sem bila takšna kot sem bila.
Zato pa smo lahko ljudje v zvezi z nepravim/nepravo lahko grozni, tečni, nergavi in vse nam gre na živce. Ko pa si skupaj s tistim pravim/pravo, si pa čisto drugačen, miren, zadovoljen.
Če že veš da je problem v tebi ga reši z psihologom.. to ni nič sramotno samo dobila boš odgovore zakaj tako reagira.. verjemi da ti bo psihično stanje boljše ko se boš pogovorila z specialistom za glavo..
To je tako kot greš k zobozdravniku ko imaš problem z zobmi..ali na rentgen ko te boli koleno.. nobena sramota ni da poiščeš pomoč za svoje misli in občutke..verjemi mi da je vredno,če si želiš da ti uspe kar si želiš iz srca..
Če kdo izve da si pri psihologu naj ti ne bo v sramoto ampak v ponos, da delaš nekaj zase in da ti bo uspelo..
Jaz sem hodila k psihiatru..ampak je bilo samo enkrat na mesec pa še to so velikrat prestavili…vsakič drugi psihiater..kar neki pa tablete ki niso vredne nič.
Psiholog, da plačaš sam …lahko tudi na napotnico..
Ne bo ti žal..poglobila se boš vaše in boš videla kaj vse zmoreš…
Upam da upoštevaš te napotke in boš videla koliko ti bo bolje❤️
Lulu986, 12.04.2023 ob 11:25
Hvala za vso podporo in pomoč. Grozno je, ko imaš ob sebi morda ljubezen svojega življenja in si obenem poln frustracij in vzorcev. Slej kot prej se mi bo začelo to kazati v odnosu in ga bom odvrnila od sebe. Potem bom sama in spet bom mislila, da je z mano “vse v redu”. Dokler ne bom stopila v novo zvezo in po enem mesecu ponovno isti vzorci.
Imam grozno pomanjkanje samozavesti, čeprav nisem imela takega občutka. Starša sta kot cimra že leta, mama je glava družine, nikoli imeli globokih pogovorov. Pa še občutljiva in introvertirana sem. Več ali manj lepega v svojem življenju si uničim sama. Družbena omrežja in kolegice pa samo dodajajo sol na rano. Itak bo vsaka povedala samo najlepše stvari, mene pa to čisto podere, ker moj me pa ne zagrabi tako močno. Krizo imam sama s sabo, ogromno :((( bom mela enega strastnega in divjega pa bo mel mogoče en drug velik feler in spet mi ne bo prav…
“Itak bo vsaka povedala samo najlepše stvari, mene pa to čisto podere, ker moj me pa ne zagrabi tako močno.”
To je lahko tudi osebnostna in seksualna nekompatibilnost, vi rabite, da je tip dominanten, da vas pritisne ob steno, ta vaš pa tega nima v sebi. In potem vi prevzamete dominantno vlogo in ste vi pobudnik in vi planirate stvari namesto on. Pri enih parih to mogoče celo deluje, ampak naravno stanje stvari je, da je on dominanten, pobudnik in planer, ne ona.
Lulu986, 12.04.2023 ob 07:55
Dober zapis. Mogoče sem v uvodnem postu malo pretiravala v smislu, da moj fant ni najbolj romantičen in da najina zaljubljenost ni iz filmov. V tako razmišljanje me spravi velikokrat pripovedovanje kolegic, znank, kako jih je njihov novi lover pritisnil ob steno, vrgel na posteljo in da seksajo na vsakem mestu kjer se le da. Tudi midva seksava vsakič ko se vidiva, dotika in objema me ves čas, le da ni tako strasten kot zgoraj omenjeni tipi od kolegic. Mogoče se zdaj le tolažim, mogoče ne, pač mogoče ni toliko strasten tip človeka. Obenem pa pravi da še nobeni ni ratalo tako ga zmešati. Iz tega mislim, da pač le ni tako divji.. On mi npr. najprej skuha kavo in pripravi za jesti, potem pa sledi akcija. Ne pa pač takoj ko se zapro vrata? A je to red flag? Kot ena zgoraj piše.
Največji problem je, da ne znam ločiti med rad flagi in svojo nizko samozavestjo. Videvava se načeloma vsak dan in tudi vsak dan je akcija, ampak problem je ker samo trzam in čakam, da me “napade. In ker se to ne zgodi prvi dve minuti srečanja, se že sekiram. On uživa z mano, ima vse kar je želel, se prepusti trenutku in je spontan. Je bolj tih in včasih zasanjan, ampak naredi pa vedno tako, da nama je lepo. Obsedena sem s pripovedovanji drugih in idealnimi prizori v glavi. Hitro me kdo prizadane, ko mi pravi, kako je pa pri njem vse vroče in ognjevito in strastno.
Avtor Xzav, pomojem mi vsega tega brez psihologa ne bo uspelo rešiti. Pa ne morem biti v eni normalni realni zvezi ves čas napeta, živčna in samo čakati nanj, pobralo me bo v enem letu energijsko. To ni normalno to se zavedam 🙁
Problem pa je še to, da v strahu raje sama predlagam vnaprej vse stvari in nama nekako splaniram, namesto da bi bil predvsem on pobudnik. Ga nekako “prehitim”, da si zagotovim te svoje plane in želje, ker se bojim, kako bi bilo, če bi se malo nazaj potegnila.
Iskreno? On si zasluži normalno punco, tebe pa sumim, da imaš MOM.
Ok, nisem brala vsega in se strinjam s tem, da gres cimprej na psiholosko oz psihoterapevtako obravnavo.
Do takrat pa poglej youtube TheHolisticPsychologist in ti bi zelo hitro lahko jasno, zakaj reagiras tako, kot reagiras, zakaj se pocutis tako. Seveda to ne nadomesti terapije, ti pa da nek vpogled vase in lastne vzorce. Je pa treba res trdo delati na tem, da jih najprej sploh prepoznas, nato pa tudi spremenis.
No zdaj sem prevrala vec odgovorov in dejansko cimprej na terapijo, ker to te bo ubijalo do smrti, ce ne resis. Mimogrede, psihoterapevti so v osnovi lahko psihologi ali psihiatri, potem so pa se posebne vrste/sole, ki te predizobrazbe nimajo. Bistveno je, da najdes nekoga, ki ti ustreza in tudi da ti vrsta terapije ustreza.
Ta short od te zenske je najbrz direkt zate, poglej pa se kaksnega:
https://m.youtube.com/shorts/fuIRk-OOqCE
Potem je pa se ena psihologinja Julie, ki tudi dokaj plasticno razlozi nekatere primere, a ne tako v srz problema kot tale zgoraj. No, tega je vsekakor ogromno, ti dve sta se meni prikazali in je res zanimivo in direkt v bistvo problema/posledic.
V odnosu se je treba predvsem pogovarjati. Če pri seksu ali na katerem koli drugem področju ni vse tako, kot si želiš, to partnerju poveš. On ne more vedeti, kaj tebi paše. Treba se je spoznati, poslušati in nato graditi partnerstvo na tem. Če delaš tako, z leti seks postaja vse boljši, pa tudi na drugih področjih stvari bolje tečejo. Da se prebiješ do tja, pa traja.
Nekateri mislijo, da je dobro partnerstvo odvisno od tega, s kom so. Da če bodo našli pravega, bo pa vse v redu. V resnici si pa dobro partnerstvo ustvarimo sami, samo oba morata imeti to za cilj in gre. Na konflikte znotraj odnosa je zato treba gledati kot na tisto, kar nas premika naprej in izboljšuje odnos. Vsak konflikt je namreč povod za pogovor, pri katerem se zmenita, kaj bosta oba naredila za to, da bo drugače, bolje za oba, pa naj si gre za seks, preživljanje skupnega časa, vprašanje, kdo bo spucal kopalnico ali dal otroke spat … Vse se da domeniti tako, da se nobedenne počuti prikrajšanega, kar partnerja še bolj poveže.