Toliko o tem kako se lahko zaneseš na druge ljudi, sploh ko gre za skrivnosti. Moževa sestra je bila moja prijateljica in moja zaupnica, preko nje sem spoznala tudi moža, se pravi njenega brata.

Z možem sva si bila takoj všeč in ker sva v letik ko naj bi človek imel otroke, sva to temo odprla kar na začetku. Ko sva ugotovila, da nihče od naju otrok ne želi, ni bilo več nobenega dvoma. To je to! Kmalu sva se poročila. S težkim srcem so dejstvo, da iz sinove veje ne bo otrok, v družini le sprejeli. Da pa sreča ne bi trajala dolgo, sem kljub zaščiti zanosila. Brez obotavljanja sem se odločila za prekinitev nosečnosti. Ves čas je bila z mano moja prijateljica, moževa sestra, saj ona je tista, ki situacijo najbolj pozna. Strinjala se je z mano, da to ostane najina skrivnost za vedno. Zakaj bi najbljiže vznemirali z nečem kar nikoli ne bi moglo biti. Nikoli nisem podvomila v njeno zaupanje, do včeraj.

Mož je prišel domov pijan. Nikoli ga nisem niti videla da bi poskusil alkohol, kaj da bi se šele napil. Razbil je vse kar mu je prišlo pod roke. Iz njegovega joka, jeze in pijanskega govorjenja sem uspela izvedeti, da je izvedel za mojo skrivnost.

Pobegnila sem od doma. Do danes z njim še nisem uspela govoriti, niti ne vem če bom to zmogla.

Prijateljice nimam več, verjetno bom ostala tudi brez moža. Bolj kot poskušam razumsko predelati, manj mi je jasno. Trenutno z njim še nisem zmožna pogovora, on z mano verjetno še manj. Kako naj si sploh začnem razlagati nastalo situacijo? Kaj se je sploh zgodilo? Ne vem!

Ne vem, no. Jaz tudi ne bi imela otroka. A če se zgodi, bi ga obdržala. Vsak zase ve.

Vprašati se moraš, ali ti je žal za splav?

Svakinja je verjetno mislila, da tvoj mož ve. Dejansko je čudno, da se nista pogovorila, ko si ugotovila, da si noseča.

Ti to resno? Mož ne ve za splav? Kaj za en človek si to? Sploh veš kaj partnerstvo/zakon pomeni?

OK, razumem, da si povedala prijateljici.

Ampak – prvi o tem bi moral vedeti mož in skupaj bo se morala odločiti.

A ti resno mislis, da si do sedaj imela srecen zakon, ce si morala svojemu mozu prikriti, da si splavila njegovega otroka?

Nic ni narobe z odlocitvijo za splav, sploh ce tega ne obzalujes, je pa hudo narobe, da si moza kar izkljucila iz tega. Saj najbrz bi te podprl pri temu, glede na to, da si otrok niti sam ne zeli.

Razumem njegovo jezo in verjamem, da se pocuti izdanega. Kako si sploh lahko drzala v sebi to skrivnost, pred clovekom, ki bi ti moral biti najblizji in bi morala en drugega vzajemno podpirati?

Prosi moza za odpuscanje, drugega ti itak ne ostane… koliko rezultata bo iz tega pa ne vem. In resnicno upam, da ti je to dobra sola.

O ženska, ne vem kje bi človek sploh začel pisat. Splav? Zakaj? To bitjece je začelo rasti v tebi. Morda bi rodila krasno hčerko ali čudovitega sina in bi bila ponosna mama. Zakaj naj bi bila nosečnost skrivnost pred možem? Kakšna sta to človeka? Če je zgodba res prava in ne izmišljena kot 99 procentov tem na forumu, ga razumem zakaj se je napil.

Joj, hvala bogu, da nisem taka in da razmišljam zdravo in normalno.

Žalostno kako živite. Z moje strani nimaš sočutja.

Vsaka laž oz. Zamolčanje, česa tako pomembnega partnerju, se itak vrne …

Kar si izbrala, boš še požrla

Ti za zanositev nisi povedala možu ampak njegovi sestri in se sama odločila za splav? Pa kaj vam je ženske, pa to je ja skupna odločitev dveh, ki sta odgovorna za nastalo situacijo. In otrok ni nekaj kar odpraviš mimogrede in se več ne oziraš nazaj. Če sploh gre za resnično situacijo..

ko v filmu…, kam si pa pobegnila, če sta bla poročena in skup živela, pa te še ni našel..

Dvojna izdaja ! Otrok je bil tako njegov, kakor tvoj. In ti greš z moževo sestro organizirat smrt njegovega otroka. Grozno ! Če si hotela skrivnost, bi vsaj bila sama uredila po svoje. To je pa pravi cinizem, kot da oče tvojega otroka ni vreden nič. Bomo že babe zrihtale… Tragično

enako sem pomislila jaz, da mozu, ocetu otroka ni povedala za, splav je nekaj nedopustnega… cisto razumem moža… ce kdo bi moral moz vedeti krepko prej kot ta prijateljica…

sicer tudi ne bom ratumela nikoli osebe, ki lahko tako mirno zivi z dejstvom splava…

ta mon je vedno bolj kuku (lepo povedano)

Ma dajte no, ne trudite se z odgovori, še ena izmišljena zgodba pač

Jaz ga pa razumem. Vidva sta družina, partnerja, zaupnika. In tako stvar se mu torej pove. On je tisti, ki bi moral biti s tabo, ko si delala splav in ne njegova sestra.

Tvoje telo, tvoja odločitev. Ne daj da v tebi zbujajo slabo vest. Mož ni hotel otrok, kaj zdaj serje in igra žrtev. Ti si žrtev, ki si zanosila zaradi njega in si morala na tak agresiven poseg.

Saj ne gre tu za otroka, ampak za to, da mu je tako pomembno stvar prikrivala. Kako bi se pa ti počutila, če ti partner ne bi zaupal?

Če je mož ta pravi dedec, bo takoj vložil tožbo za razvezo! Prikrivala mu je nosečnost in taka ženska ni vredna, da jo on še kdaj v življenju pogleda, ne pa da še spregovori z njo!

O moj bog!!! Tvoj ne ve za splav? Ti si se sama znebila otroka, ki je tudi njegov?? Pa kakšna žena si ti??? Mogoče bi ga pa on imel? Mogoče bi imel otroka pa pač šel z njim če tebi ni. Saj veš da otrok ni samo tvoj in odločitve se sprejema skupaj.  Mogoče bi te v primeru splava on zapustil, ker bi uvidel da si določen tip ženske ki mu ni. Nekaj je ne imeti otrok, nekaj se je znebiti otroka. Veliko jih nebi imelo otrok, ko pride do nosečnosti je drugače, samo nekaj jih naredi splav in verjemi da moški takrat vidi v žensko dušo. Če bi bil on takrat za, ti ne in bi to naredila bi verjetno šel, ker bi spoznal kakšna si. Pač nista za skupaj. Seveda da nista, če mu niti za nosečnost nisi povedala. Naredi mu usluga in pusti človeka žiclveti drugače. Ti nisi zanj.

Če sta se z možem zmenila, da ne bosta imela otrok, zakaj mu potem ne bi povedala? To bi se meni tud vsaj čudno zdelo na njegovem mestu. In bi podvomil v zvezo, če mi take stvari ne bi povedala.

Glede na njegovo reakcijo pa mu mogoče z razlogom nisi povedala, mogoče si že pogruntala, da ni resno mislil s tem, kar sta se pogovarjala. Ampak rešitev ni, da se pretvarjaš naprej, kot da je vse v redu. V vsakem primeru je nekej problem.

O moj bog!!! Tvoj ne ve za splav? Ti si se sama znebila otroka, ki je tudi njegov?? Pa kakšna žena si ti??? Mogoče bi ga pa on imel?

če bi ga mel, bi moral tudi on prej povedat, da bi ga mel. Ni ravno upravičen do tega, da mu bo rojevala, če tega noče. Kar se lahko on jezi, je pač to, da mu ni povedala in da mu ni zaupala, odločat še vseeno ne more o njeni nosečnosti, ker je sperma njegova.

Moža čisto razumem. OK odločitev o splavu je tvoja. A da možu ne zaupaš toliko da mu za nosečnost poveš je pa s tabo najboljša prijatelica, halo? To bi bilo zame znak za razhod.

jeb…se meni zate avtorica.

Ja, zgodba za film. Zadevo, ki je zgolj in samo vajina, greš zaupat njegovi sestri. Vidve to naskrivaj, mimo njega-to  izvedete. Na živce mi grejo takšni zahrbtni in hinavski osebki. Upam, da že pakira, še bolje bi bilo, če bi ti, pa pojdi k njegovi sestri. Saj ste prav bolani. Tvojemu BIVŠEMU(upam, da čimprej) možu želim žensko, ki bo bolj odkritosrčna in pametna, tebi pa….pamet.

Nosečnost se dogaja v ženskem telesu. Ne glede na to kaj si mislite, je to odločitev ženske. Če ona želi abortus ga bo naredila in prav je tako. Moški ima marsinkje več veljave kot ženska a o njenem telesu pač nima pravice odločati.