Tokrat, v nasvetu številka 2, se bom dotaknil težav s katerimi se srečujejo podjetniki v želji po bančnem financiraju, ki jim omogoča hitrejšo rast in realizacijo podjetniške priložnosti.

Velikokrat se zgodi, da vam vlogo na banki zavrnejo, češ da je nepopolna.

Mnogo (skoraj 50%) vlog za odobritev posojila je pomanjkljivih oziroma za njimi ne stoji prava logika, kaj banka sploh je oziroma kdaj nastopa banka kot finančni partner.

Vsaka dobra vloga za odobritev posoljila podjetjem mora vsebovati sledeče podatke:
– ime kreditojemalca
– namen posojila
– znesek posojila
– doba posojila
– vir vračila
– zavarovanje posojila

Poleg omenjenih podatkov naj bi podjetnik banki posredoval še splošno dokumentacijo podjetja (registracija podjetja, davčna številka, statistični list) in bilanci za dve leti (uspeha in stanja). Če pošilja vlogo sredi leta, mora priložiti še vmesno bilanco oziroma predložiti vsaj podatke o prihodkih, terjatvah in obveznostih do določenega dne).

Poleg nejasno napisanih vlog se bančni svetovalci srečujejo še z ostalimi nejasnostmi podjetnikov pri oddaji vloge. Mnogo podjetnikov si napačno zamišlja 100% materialno zavarovanje. Če želi na primer podjetnik kupiti nepremičnino, ki je vredna 100 enot in želi dobiti pri banki 100 enot posojila, to žal ni možno. Vsaka banka zahteva vsaj 20% lastni vložek pri nakupu nepremičnine. Zakaj? Vsaka banka želi imeti svojo terjatev dobro zavarovano. Če cene nepremičnin na trgu padejo, če se pojavi kakšenkoli drugi dejavnik, ki povzroči znižanje cene nepremičnine na trgu ima banka še vedno svojo tejatev 100% zavarovano.

Mnogo je tudi primerov, ko želi novoustanovljeno podjetje posojilo. Žal v takih primerih banka ne daje posojila. Vsak podjetnik mora najprej dokazati svoj obstoj na trgu, šele nato je upravičen do posojila za širitev svoje dejavnosti. Za banko je namreč novoustanovljeno podjetje preveč tvegana naložba. Tako podjetje tudi še nima izdelane celoletne bilance stanja in izkaz uspeha. Po navodilih Banke Slovenije mora banka tako podjetje avtomatično uvrstiti v B bonitetni razred ter ustvariti 10% (+/- 5% točke) rezervacijo za tako posojilo. Ne le, da je tako posojilo za banko tvegano, ampak je tudi drago.

Pojavljajo se tudi podjetja, ki od banke pričakujejo poslovno partnerstvo. Kaj je s tem mišljeno? Podjetnik želi na primer kupiti večjo zalogo pnevmatik. Posojila ne more dobiti brez zavarovanja glede na njegovo boniteto. V takem primeru jih veliko predlaga naj banka ustanovi zastavno pravico na premičnini – v tem primeru na pnevmatikah. Banka zelo ne rada vpisuje zastavne pravice na premičnine. Zakaj? V primeru črnega scenarija bi banka poplačala svojo terjatev s pnevmatikam – torej jih mora na trgu prodati, kar pa za banko ni sprejemljivo.

Naj poudarim, da banka pri presojanju kreditne sposobnosti preveri tako trde kot mehke kriterije. Pod trde (hard facts) kriterije se smatra pregled bilančnih podatkov kot tudi vseh drugih pripadajočih dokumentov (npr. Izpisek iz sodnega registra, davčna številka podjetja, izpisek iz zemljiške knjige, cenitvena poročila, itd.). Mehki kriteriji (soft facts) pa odvisno od vrste posojila pomenijo na primer sposobnosti podjetnika, njegovo prodornost, izvirnost in kvaliteto projekta, prespektivnost panoge, blokade transakcijskega računa, fluktuacijo zaposlenih v podjetju, ime podjetja na trgu, itd.

Za konec še nasvet, kako si lahko na hitro izračunate prbližno kreditno sposobnost, po pogojih kar nekaj bank. Imeti morate vsaj 24 mio prometa na leto. Seštejte dobiček plus amortizacijo in ta znesek delite z 12. Štirideset odstotkov od tega zneska ja lahko maksimalni mesečni obrok. Ko veste obrok si lahko na spletni strani od večine bank izračunate znesek kredita, ki ga lahko dobite. Če pa ne gre kredit vam pa ostane še leasing.

Lep nov teden!