ZPS Koristni nasveti: Kako do ugodnejšega bančnega računa v manjšem kraju?

Potrošnikov, ki nočejo več plačevati dragega bančnega računa in si poiščejo novo, ugodnejšo banko, je vedno več. V večjem mestu, kjer bančnih poslovalnic različnih ponudnikov res ne manjka, je izbira lažja. Vendar nas je pri ZPS tokrat zanimalo, ali je tudi v manjših krajih, mogoče prihraniti z zamenjavo. Po podatkih Statističnega urada RS namreč skoraj polovica prebivalcev Slovenije živi v naseljih, ki štejejo manj kot tisoč prebivalcev.

V večjih mestih skuša pozornost potrošnikov pritegniti okrog dvajset različnih bank. Velika izbira seveda pomeni tudi možnost večjega prihranka. Potrošnik, ki zamenja banko, lahko prihrani skoraj 180 evrov na leto. Tolikšna je namreč trenutno razlika v letnih stroških pri dveh potrošnikih, če prvi posluje na bančnem okencu pri Delavski hranilnici (57 evrov), drugi pa pri banki Volksbank (234 evrov). »Z drugimi besedami to pomeni, da lahko, če poslujete v skladu z našim modelom, pri trenutno najugodnejši banki kar štiri leta uporabljate bančni račun za isti znesek, ki bi ga najmanj ugodni banki plačali le za eno leto«, je povedal Boštjan Krisper, vodja oddelka financ pri ZPS. Kaj pa tisti, ki živijo izven večjih mest?

Nasvet ZPS za prebivalce manjših krajev:
1. Glede na to, da položnice po navadi plačamo enkrat na mesec, velja preveriti bančno ponudbo v okoliških krajih, ki jih vsaj občasno obiščemo, npr. zaradi službe, nakupov, obiska prijateljev ipd. Možni so letni prihranki čez 100 evrov.
2. Ne uporabljajte bankomatov drugih bank, če vam banka za dvige gotovine pri njih zaračuna nadomestilo. Lahko pa tudi odprete račun pri banki, ki tega nadomestila ne zaračuna (Banka Sparkasse, BKS banka, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije, Hranilnica Lon, Hypo Alpe-Adria Bank, KD banka, Raiffeisen banka in Volksbank).
3. Preverite, položnice katerih ponudnikov lahko ceneje plačujete s cenejšim trajnim nalogom ali pa z direktno obremenitvijo.
4. Na nekaterih bančnih bankomatih je možno ugodnejše plačilo položnic. Povprašajte, če je kakšen v vaši bližini.
5. Bodite previdni pri paketnih ponudbah, saj so pogosto le navidezno ugodne. Preverite, če za paket ne boste plačali preveč in če je vanj res vključena storitev, ki jo potrebujete.
6. Poslovanje z banko prek spleta je ugodneje. Spletno banko priporočamo vsakomur, ki zna uporabljati internet in si je pripravljen vzeti nekaj časa za seznanitev z informacijami o varnem bančnem poslovanju na spletu.
7. Preverite če v vašem kraju deluje mestna oz. skupna blagajna, na katerih lahko krajani plačujejo nekatere položnice brez provizije. Potrošnikom so mestne oz. skupne blagajne npr. na razpolago v Ljubljani, Mariboru, Velenju, Šentjurju, Celju, Laškem, na Ptuju in v Postojni.

Za lažjo izbiro najugodnejše banke svetujemo uporabo spletnega primerjalnika bančnih računov na http://www.zps.si .

Članek je ena popolna neumnost.

Od kod pa ste dobili strošek poslovanja z Volksbanko 234 EUR? Strošek je nerealen. Sam sem komitent Volksbanke in nimam niti približno toliko stroškov. Nasprotno, glede na moje račune je ena od bolj ugodnih bank na slovenskem trgu, pa tudi ne posiljujejo me ves čas z nekimi nepotrebnimi storitvami.

Mislim, da ste strošek izračunali pod pogojem, da stranka vsak mesec plača verjetno xy število plačilnih nalogov na šalterju – v čemer pa je DH res najboljša. Ampak moje vprašanje je – ali imate res željo čakati 1 uro v vrsti, zato ker je pred vami množica, ki na šalterju plačuje plačilne naloge…? Ali je to res banka, ki nam jo priproča ZPS?

Mislim, da je jasno, da v današnjih časih že večina ljudi uporablja elekronske plačilne poti in je zato kriterij ocenjevanja na pdlagi provzije na bančnem oknecu brez realno uporabne vrednosti. Upokojenci pa bodo tako in tako vedno večinoma na NLB – ne glede na strošek. Po nekem bolj realnem scenariju bi bil vrstni red popolnoma drugačen.