Enostranska sprememba fiksnega pribitka – Sparkasse
Podobno zadevo je začela pošilljati Sparkasse in sicer iz pribitka 2,00 na 3,75 (+ 3-mesečni EURIBOR): pogodbo imamo že 5,5 letin smo redni plačniki; doba odplačebvanja pa še 9,5 let.
Sklicujejo se na splošne pogoje in na slabo finančno stanje… Piše še, če ne bomo podpisali in poslai aneksa k pogodbi, da bodo pogodbo razveljalavili!
Hvala za komentar!!!!!
Navedeno
Janez Tomc
Vir: finance.si
Zveza bank: Če ne ugovarjate, vam podvojimo obresti za posojilo
Andreja Rednak
vsi članki avtorja
Finance 51/2009
16.3.09 00:01
Posojilojemalce z veljavnimi pogodbami je napoved celovške banke neprijetno presenetila, saj so verjeli, da so obrestni pribitki fiksni
Celovška Zveza bank svojim zdajšnjim strankam, posojilojemalcem v Sloveniji, napoveduje skoraj podvojitev pogodbeno določenega obrestnega pribitka k EURIBOR, torej podražitev posojila. Kaj storiti? V vsakem primeru banki pisno ugovarjajte, se pritožite potrošniški zvezi, tožite.
Poslovodji celovške Zveze bank Josef Lang (levo) in Rudolf Urban (desno) ter vodja ljubljanske podružnice Sarah Jezernik so se glede občutnega dviga pogodbenih obresti strankam zavili v molk.
“Zaradi občutnih sprememb na denarnih in kapitalnih trgih … zvišujemo obrestni pribitek na vašem računu z 1,875 odstotka za 1,500 odstotka na 3,375 odstotka”. Tak dopis so od Zveze bank (ZB) minuli teden prejeli vsaj trije posojilojemalci iz Slovenije, za katere vemo, morda pa so ga dobili vsi. Naj opozorimo, da tu fiksne obrestne pribitke ZB spreminja tistim, ki so posojila najeli že pred leti, torej posega v določila veljavnih(!) posojilnih pogodb.
Zveza bank je univerzalna avstrijska banka in članica avstrijske bančne skupine Raiffeisen. V Ljubljani ima od leta 2005 podružnico, v okviru katere od junija lani deluje tudi spletna banka, imenovana Diba.
Ogorčen posojilojemalec
Naš vir, ki je posojilo pri celovški ZB (ne slovenski podružnici) najel pred leti po obrestni meri 12-mesečni EURIBOR z 1,875 odstotne točke pribitka, je ogorčen: “Doslej sem bil prepričan, da je pribitek v pogodbi fiksen. V pogodbi nič ne piše, da bi ga lahko banka spreminjala. Seveda bom temu ugovarjal, če bo kaj pomagalo. Upam, da ne bo treba na sodišče in upam tudi, da ne bo na podobno nesramno idejo prišla tudi kakšna banka v Sloveniji.”
Zveza bank ne daje izjav
ZB stranke še obvešča, da bo sprememba pribitka začela veljati 21. aprila 2009, če od stranke v šestih tednih ne bodo dobili pisnega ugovora. Podpisana sta poslovodji ZB Josef Lang in Rudolf Urban. Obema in vodji ljubljanske podružnice Sarah Jezernik smo poslali vprašanja (med drugim, ali tistim, ki bodo ugovarjali, res ne bodo povišali obresti), a odgovora ni. Pravnico ZB v Ljubljani Barbara Matelič pa je bila zelo redkobesedna: “Nobenih izjav o tem ne bomo dajali, nič ne komentiramo.”
Kdor molči, pritrjuje, mar res?
V splošnih poslovnih pogojih ZB (prevod je na spletni strani), na katerega se sklicuje tudi dopis, je sicer v 45. točki o plačilih za trajne storitve, kot so obresti, stroški za vodenje računa in podobno, določeno, da so “spremembe plačil mogoče le s soglasjem stranke”. Piše pa še, da se “molk stranke šteje za privolitev”.
Nasvet strankam ZB torej je, naj nameri o dvigu obresti banki nemudoma pisno ugovarjajo. V skrajnem primeru jim ostane tožba, za kar je po splošnih pogojih stvarno pristojno sodišče v kraju glavnega sedeža banke, torej v Celovcu.
Ugovor, pritožba, sodišče
Zveza potrošnikov: Če je fiksno, mora biti fiksno
Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki sicer ne more komentirati pogodb, sklenjenih v Avstriji, pojasnjuje slovensko zakonodajo: “Če je v posojilni pogodbi določen fiksni obrestni pribitek, banka ne more enostransko spreminjati pogodbenega določila, saj velja temeljno pravilo, da je za spremembo pogodbe potrebno soglasje obeh pogodbenih strank” Če se banka sklicuje na spremenjene okoliščine, mora spoštovati obligacijski zakonik. Če pa je po pogodbi obrestni pribitek spremenljiv, morajo biti v pogodbi določeni tudi objektivni kriteriji za uveljavitev spremembe.
Kaj lahko storijo potrošniki? Krisper pojasnjuje, da mreža Evropskih potrošniških centrov zagotavlja dodatno varnost pri čezmejnih nakupih blaga in storitev. Tako lahko potrošnik slovenskemu EPC posreduje pritožbo skupaj z dokumentacijo (na naslov: [email protected]), ta pa jo bo poslal avstrijskemu EPC, “ki bo na podlagi avstrijske zakonodaje o potrošniških posojilih posredoval v sporu, če bo ugotovil, da je pritožba upravičena” Če pa banka ne bi hotela popustiti, »potrošniku ostaja še sodna pot«.
Glede vprašanja, ali ZPS vidi nevarnost, da se takih sprememb v škodo posojilojemalcev loti tudi kaka banka v Sloveniji, pa Krisper upa, da dosedanje reševanje sporov pri modrem varčevanju NLB in opozarjanje na druga oškodovanja potrošnikov na trgu finančnih storitev vendarle vpliva na to, da bo kršitev čim manj.