Posojilnica Bank Borovlje – najem kreditov
To je stara zadeva in je možna pri nas (nekaj bank) in tudi v avstriji. O tem smo na forumu že veliko pisali. V teh nepredvidljivih časih je to prerizična zadeva, ker če skladi delajo slabo ali celo izgubljajo na vrednosti, na ta način ne boste kredita nikoli vrnili.
Lp,
t.i. LOMBARDNI KREDIT je smiseln in na dolgi rok varcevanja-vracanja kredita zelo donosen, omogoca veliko vec svobode -no lahko je nevaren ce imas premalo samododiscipline.
Na posojilnici Bank Borovlje so zelo prijazni, narocite se po telefonu za termin in lazje boste primerjali z zelo slabo ponudbo tovsrtnih kreditov v Sloveniji.
Sam ga se nisem vzel,me pa zanima ,ko boste primerjali Vas prosim za komentar kako ste se odlocil. Lp M
Ponudbo tovrstnih kreditov je moč dobiti na podlagi ZM Prizma FlexPension v Ljubljani na [email protected]
Pozdravjeni!
Sem zavarovalna zastopnica in posrednica. S tovrstnim načinom financiranja sem se seznanila pred leti, ko sem tudi sama vzela tovrsten kredit na avstrijski banki – v Avstriji.
Banki se tako vračajo samo obresti, glavnica pa se varčuje v garantiranem skladu pri zavarovalnici: DWS Flexpension, kjer so pričakovani donosi med 5% do 8%, sklad pa jih realno delo 11% in več. Bistvo sklada je v zaščiti najvišjega, že doseženega donosa, zato tudi morebitni negativni donosi ne znižujejo vrednosti premoženja na zavarovalni polic. Sklad ima torej 100% jamstvo neto vplačane premije in 100% jamstvo že doseženih donosov.
Ob zapadlosti kredita se nam tako na računu zavarovalne police ustvari več premoženja, kot je naša glavnica, ki smo jo dolžni banki, ustvarjeni presežek – dobiček pa ostane nam. Izračun temelji na donosu sklada 4,5%, ob dodatnem jamstvu, da bomo na koncu privarčevali vsaj 30% presežka oz. več, kot potrebujemo za pokritje glavnice. Skratka, če dela sklad donose 4,5%, imamo mi že 30% glavnice na koncu kot dobiček na zavarovalni polici oz. lahko kredit zapremo/izplačamo nekaj let prej. V kolikor pa bodo donosi sklada 8%, bo to pomenilo, da smo ustvarili še dodaten 100% presežek po poplačilu glavnice. Skratka, kredit smo vrnili, pa še zaslužili toliko, kot smo si pred 15 ali 20 leti sposodili.
Če želite, kredit z veseljem predstavim tudi vam. Prosim, pokličite me na tel. št. 070 829 870 ali pa mi pošljite konkretno vprašanje na [email protected]
Lepo pozdravljeni, Simona
Trendmart, predstavi koliko plačamo obresti v 20 letih za 100.000 EUR kredita. Naredi tudi izračun, za primer, da skladi delajo minus, se pravi nič ne izgubimo. Koliko vrnemo? Pomembno je, koliko nas denar stane. Kakšen je davčni vidik tega produkta? Kolikšni so stroški varčevanja?
Sedaj smo v svetovni recesiji gospodarstva in ta scenarij je realno mogoč. Odgovoriti si moramo, ali smo oz. ali lahko sprejmemo ta riziko.
Lp,
Donos v zadnjem letu je 1.95%, v zadnjih 3 letih pa -3,61%, tako da previdno s takimi izjavami.
http://www.dws.com/EN/facts/FactSheetOverview.aspx?FundId=851
lpl
Vir: finance.si
Zveza bank: Če ne ugovarjate, vam podvojimo obresti za posojilo
Andreja Rednak
vsi članki avtorja
Finance 51/2009
16.3.09 00:01
Posojilojemalce z veljavnimi pogodbami je napoved celovške banke neprijetno presenetila, saj so verjeli, da so obrestni pribitki fiksni
Celovška Zveza bank svojim zdajšnjim strankam, posojilojemalcem v Sloveniji, napoveduje skoraj podvojitev pogodbeno določenega obrestnega pribitka k EURIBOR, torej podražitev posojila. Kaj storiti? V vsakem primeru banki pisno ugovarjajte, se pritožite potrošniški zvezi, tožite.
Poslovodji celovške Zveze bank Josef Lang (levo) in Rudolf Urban (desno) ter vodja ljubljanske podružnice Sarah Jezernik so se glede občutnega dviga pogodbenih obresti strankam zavili v molk.
“Zaradi občutnih sprememb na denarnih in kapitalnih trgih … zvišujemo obrestni pribitek na vašem računu z 1,875 odstotka za 1,500 odstotka na 3,375 odstotka”. Tak dopis so od Zveze bank (ZB) minuli teden prejeli vsaj trije posojilojemalci iz Slovenije, za katere vemo, morda pa so ga dobili vsi. Naj opozorimo, da tu fiksne obrestne pribitke ZB spreminja tistim, ki so posojila najeli že pred leti, torej posega v določila veljavnih(!) posojilnih pogodb.
Zveza bank je univerzalna avstrijska banka in članica avstrijske bančne skupine Raiffeisen. V Ljubljani ima od leta 2005 podružnico, v okviru katere od junija lani deluje tudi spletna banka, imenovana Diba.
Ogorčen posojilojemalec
Naš vir, ki je posojilo pri celovški ZB (ne slovenski podružnici) najel pred leti po obrestni meri 12-mesečni EURIBOR z 1,875 odstotne točke pribitka, je ogorčen: “Doslej sem bil prepričan, da je pribitek v pogodbi fiksen. V pogodbi nič ne piše, da bi ga lahko banka spreminjala. Seveda bom temu ugovarjal, če bo kaj pomagalo. Upam, da ne bo treba na sodišče in upam tudi, da ne bo na podobno nesramno idejo prišla tudi kakšna banka v Sloveniji.”
Zveza bank ne daje izjav
ZB stranke še obvešča, da bo sprememba pribitka začela veljati 21. aprila 2009, če od stranke v šestih tednih ne bodo dobili pisnega ugovora. Podpisana sta poslovodji ZB Josef Lang in Rudolf Urban. Obema in vodji ljubljanske podružnice Sarah Jezernik smo poslali vprašanja (med drugim, ali tistim, ki bodo ugovarjali, res ne bodo povišali obresti), a odgovora ni. Pravnico ZB v Ljubljani Barbara Matelič pa je bila zelo redkobesedna: “Nobenih izjav o tem ne bomo dajali, nič ne komentiramo.”
Kdor molči, pritrjuje, mar res?
V splošnih poslovnih pogojih ZB (prevod je na spletni strani), na katerega se sklicuje tudi dopis, je sicer v 45. točki o plačilih za trajne storitve, kot so obresti, stroški za vodenje računa in podobno, določeno, da so “spremembe plačil mogoče le s soglasjem stranke”. Piše pa še, da se “molk stranke šteje za privolitev”.
Nasvet strankam ZB torej je, naj nameri o dvigu obresti banki nemudoma pisno ugovarjajo. V skrajnem primeru jim ostane tožba, za kar je po splošnih pogojih stvarno pristojno sodišče v kraju glavnega sedeža banke, torej v Celovcu.
Ugovor, pritožba, sodišče
Zveza potrošnikov: Če je fiksno, mora biti fiksno
Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki sicer ne more komentirati pogodb, sklenjenih v Avstriji, pojasnjuje slovensko zakonodajo: “Če je v posojilni pogodbi določen fiksni obrestni pribitek, banka ne more enostransko spreminjati pogodbenega določila, saj velja temeljno pravilo, da je za spremembo pogodbe potrebno soglasje obeh pogodbenih strank” Če se banka sklicuje na spremenjene okoliščine, mora spoštovati obligacijski zakonik. Če pa je po pogodbi obrestni pribitek spremenljiv, morajo biti v pogodbi določeni tudi objektivni kriteriji za uveljavitev spremembe.
Kaj lahko storijo potrošniki? Krisper pojasnjuje, da mreža Evropskih potrošniških centrov zagotavlja dodatno varnost pri čezmejnih nakupih blaga in storitev. Tako lahko potrošnik slovenskemu EPC posreduje pritožbo skupaj z dokumentacijo (na naslov: [email protected]), ta pa jo bo poslal avstrijskemu EPC, “ki bo na podlagi avstrijske zakonodaje o potrošniških posojilih posredoval v sporu, če bo ugotovil, da je pritožba upravičena” Če pa banka ne bi hotela popustiti, »potrošniku ostaja še sodna pot«.
Glede vprašanja, ali ZPS vidi nevarnost, da se takih sprememb v škodo posojilojemalcev loti tudi kaka banka v Sloveniji, pa Krisper upa, da dosedanje reševanje sporov pri modrem varčevanju NLB in opozarjanje na druga oškodovanja potrošnikov na trgu finančnih storitev vendarle vpliva na to, da bo kršitev čim manj.
Da ne boš preveč pameten…primerov je kolikor hočeš, tale je zadnji bolj odmeven :
[/quote]
ja in kaj? za spremembo sta potrebna dva.
pa a so ljudje pismeni ali ne? ta možnost je jasno napisana v pogodbi. Je pa nebranje pogodb res eden temeljev slovenske folklore, to pa ja.
sploh je pa ta problem malce globlji in je o njem težko debatirati na gostilniški ravni.
Recimo, kaj je ob problemih na finančnih trgih bolje..da se delno spremenijo pogodbe, s čimer se neposredno reši banko.. ali je bolje, da to isto banko rešuje država s subvencijami iz proračuna, torej iz davkov, torej iz žepa vseh potrošnikov (ne samo tistih, ki imajo kredite pri banki).
V država z večstoletno tradicijo bančništva jim je to že kar jasno, pri nas bo pa še malce trajalo..
Poprečen kreditojemalec žal ni najbolj podkovan v teh zadevah ter hitro spregleda, da mu bodo v primeru neodgovora, obrestno mero povečali.
Prav tako je nesprejemljivo, da banka skuša svoje slabo poslovanje izboljšati na račun laikov. Bi rad videl, če si je kdo iz banke znižal plačo…
Dejstvo je, da take in podobne zgodbe zaslediš predvsem v bankah z avsrijskim lastništvom….