kaj naj naredim?

s financami in z vprašanji okoli denarja, se strašno nerada ukvarjam, toda, vseeno……………………
Rabila bi vaš nasvet.

Poleg redne službe se ukvarjam še z določenimi kuturnimi dejavnostmi. Na osebni račun dobivam honorarje, ki pa so, kot vam je znano, obremenjeni z več vrst obremenitvami, tako da mi “čistega honorarja” ostane bolj malo, pa še od tega “ostanka” potem plačam dohodnino.

Nekateri so mi svetovali, da bi bilo zame bolje, če bi imela s. p. , mene pa zanima, če je temu res tako.
menda bi kot sp lahko vnovčila potne stroške, pa nakup računalnika, telefon /!!/, kar res ni nikjer upoštevano.

rada bi videla, če mi razložite lepo po “kmečko”, recimo na podlagi primera .
Recimo: 1.000.000 SIT

Hvaležna vam bom
S.

Svinčnik in papir v roke, pa skalkulirati, kaj se bolj splača, vsekakor s.p., dopolnilna dejavnost; poglej na http://www.ozs.si, pod revije Obrtnik Zbirke Sveto valec maj / tema ” Normirci “, mogoče pa tisto. Sam sem začel z dopolnilno dejavnostjo, nato sem se samozaposlil, no zaradi nendane bolezni, sem moral zaradi invalidske upokojitve firmo zaprti, tako da sem sedaj v pokoju.
Če rabiš, kakšne podatke več piši :
[email protected]

LP-Starček

Izvoli c/p iz strani http://www.ozs.si – NORMIRCI

»Normirci«

Novi Zakon o dohodnini (ZDoh-1) definira pravila obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, pridobljenih oziroma doseženih v davčnem letu, ki je enako koledarskemu. Med dohodke sodijo tako dohodki kot tudi dobički, ki jih posameznik pridobi iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, premoženja ter dobički iz kapitala ter drugi dohodki. Dohodke oziroma dobičke iz dejavnosti po novem dosegajo fizične osebe, ki dosegajo dohodke z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti ne glede na namen in rezultat opravljanja, v primeru, da opravljajo kakršnokoli podjetniško, kmetijsko ali gozdarsko ter z njima povezano dejavnost, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.

Tako so zavezanci za davek iz dejavnosti postale tudi vse tiste fizične osebe, ki dosegajo dohodke z oddajanjem premoženja (izkoriščanjem premoženja) ali v neodvisnem razmerju dosegajo dohodke z avtorskimi honorarji, razen v primeru, ko za takšne »dejavnosti« ni potrebna registracija, ko zavezanec ni dolžan obračunavati davka na dodano vrednost oziroma se ni prostovoljno odločil za obračunavanje ter ko oddajanja premoženja oz. izkoriščanja premoženjskih pravic ne opravlja že poleg neke druge dejavnosti. Iz zapisanega sledi, da bo za zavezanca, ki dejavnost že opravlja kot samostojni podjetnik, doseženi dohodek iz oddajanja premoženja oziroma izkoriščanja premoženjskih pravic v svojstvu fizične osebe predstavljal dohodek iz dejavnosti. Pod enako davčno obravnavo zapade tudi vsak zavezanec za davek na dodano vrednost.

Tako so zavezanci za davek iz dejavnosti postale tudi vse tiste fizične osebe, ki dosegajo dohodke z oddajanjem premoženja (izkoriščanjem premoženja) ali v neodvisnem razmerju dosegajo dohodke z avtorskimi honorarji, razen v primeru, ko za takšni »dejavnosti« ni potrebna registracija, ko zavezanec ni dolžan obračunavati davka na dodano vrednost oziroma se ni prostovoljno odločil za obračunavanje ter ko oddajanja premoženja oziroma izrabe premoženjskih pravic ne opravlja že poleg neke druge dejavnosti. Iz zapisanega sledi, da bo za zavezanca, ki dejavnost že opravlja kot samostojni podjetnik, doseženi dohodek iz oddajanja premoženja oziroma izrabe premoženjskih pravic v svojstvu fizične osebe predstavljal dohodek iz dejavnosti. Pod enako davčno obravnavo zapade tudi vsak zavezanec za davek na dodano vrednost.

Z novo dohodninsko zakonodajo se je izredno povečala davčna osnova za davek od dohodkov iz dejavnosti. Ni pa se spremenila vsebina davčne osnove, ki še naprej predstavlja:

a) dobiček kot razliko med dejanskimi prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti,

b) dobiček oziroma dohodek, ki nastane kot razlika med v koledarskem letu plačanimi prihodki in normiranimi odhodki v višini 25 %.

Kdo je od 1.1.2005 lahko »normirec«?

Zakon o dohodnini v 3. in 4. odstavku 35. člena dovoljuje (ne pa zavezuje) vsem zavezancem, ki se ukvarjajo s katerokoli neodvisno samostojno dejavnostjo in izpolnjujejo naštete pogoje, da ugotavljajo davčno osnovo na poenostavljen način. Pogoji:

1. da za zavezanca ne obstaja obveznost vodenje poslovnih knjig in evidenc,
2. da prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, vključno z mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 3,9 mio SIT,
3. da ne zaposluje delavcev
4. ter da v preteklem davčnem letu ni ugotavljal davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma je ugotavljal osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v zadnjih treh davčnih letih in je na koncu triletnega obdobja dvakrat zaporedoma izpolnjeval pogoje iz 1., 2. in 3. točke.

Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, pri čemer se četrti pogoj v letu 2005 ne uporablja. Na poenostavljen način, torej z upoštevanjem normiranih odhodkov, lahko davčno osnovo ugotavlja tudi zavezanec, ki je začel z opravljanjem dejavnosti na novo in izpolnjuje pogoj, da mu ni potrebno voditi knjig in evidenc ter da ne zaposluje delavcev.

Vprašanje normirancev je v praksi postalo dokaj zapleteno. Strogo zastavljeni prvi pogoj je namreč vsem samostojnim podjetnikom v letu 2005 onemogočil ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, razen tistim, ki so na ta način ugotavljali davčno osnovo že v letu 2004 ter izpolnjujejo ostale pogoje. Gre za to, da Zakon o gospodarskih družbah vsem samostojnim podjetnikom nalaga obveznost vodenja poslovnih knjig, bodisi po sistemu enostavnega bodisi po sistemu dvostavnega knjigovodstva. V tekočem davčnem letu večina samostojnih podjetnikov ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, upoštevajoč določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Postavlja pa se vprašanje tistih, ki poleg dejavnosti, ki jo opravljajo v statusni obliki samostojnega podjetnika (za primer vzemimo zavezanca z zobozdravstveno dejavnostjo) opravljajo »dejavnost« oddajanja premoženja (konkretno nepremičnin) v najem. Ker je nepremičnina last fizične osebe in ni vnesena v dejavnost, sta izpolnjena prvi in tretji pogoj, poleg tega pa je to dejavnost začel zavezanec na novo. Bi torej na tej podlagi lahko ugotavljal osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25 %? Povzeto na podlagi pojasnila Informacijske pisarne Glavnega davčnega urada je odgovor ne. Pojasnilo pravi: » Prihodki iz opravljanja dejavnosti (zobozdravstva) in oddajanja premoženja v najem se vštevajo v davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, se ugotavlja v skladu s 35. členom Zakona o dohodnini. Ta v 35. členu opredeljuje ugotavljanje davčne osnove od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, in to na dva načina:

*
z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov,
*
z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Iz navedenega sledi, da ni mogoče ugotavljati davčne osnove za dohodek iz zobozdravstva ločeno od ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Za obe dejavnosti bo torej potrebno voditi poslovne knjige!

Kako in kje naj se registrira “normirec”?

V skladu z 288. členom Zakona o davčnem postopku mora zavezanec, ki izpolnjuje pogoje in ki se odloči za ugotavljanje osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, predložiti zahtevo za takšen način ugotavljanja (zahtevek za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki je priloga Pravilnika o obrazcu zahtevka za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 130/2004, z dne 3. 12. 2004) v mesecu novembru tekočega leta za naslednje poslovno leto. Sestavni del zahteve je tudi izjava o izpolnjevanju pogojev. Na podlagi podane zahteve izda davčni organ potrdilo najpozneje do konca decembra tekočega leta za prihodnje poslovno leto.

Zavezanci, ki z dejavnostjo šele začenjajo, pa lahko predložijo zahtevo ob predložitvi prijave za vpis. Prijavo za vpis v register zavezanca za davek od dohodkov iz dejavnosti določa Zakon o davčni službi. Iz njegovih določb je moč razbrati, da lahko zavezanec opravlja dejavnost v statusni obliki samostojnega podjetnika, fizične osebe, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug register oziroma evidenco (npr. samostojni kulturni delavec) ali kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost in ni vpisana v drug register ali drugo

predpisano evidenco v skladu s 44. členom Zakona o davčni službi. Na tej zakonski podlagi je fizična oseba v osmih dneh po opravljenem vpisu v drug register dolžna opraviti vpis tudi v davčni register na podlagi obrazca DR-03, ki ga določa Pravilnik o vodenju in vzdrževanju davčnega registra (Uradni list RS, št. 31/2005, z dne 25. 3. 2005). Enako velja tudi za fizično osebo, ki opravlja dejavnost in ni vpisana v kakšen drug register ali evidenco, le da je dolžna to storiti v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti. Tako bi za primer fizične osebe, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug register, lahko navedli samostojnega novinarja ali kulturnega delavca, za primer fizične osebe, ki ni vpisana v druge register, pa samostojnega podjetnika, ki oddaja nepremičnino v najem kot fizična oseba (ne kot s. p.).

Kako je obdavčen “normirec” (»pavšalist«)?

Zakon o dohodnini pod že naštetimi pogoji dopušča zavezancu za davek iz dejavnosti, da davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25 % ustvarjenih prihodkov. Akontacija dohodnine pa se plačuje po stopnji 25 %, razen v primeru, ko si »normirec« plačuje obvezne prispevke za socialno varnost iz opravljanja dejavnosti in v skladu s 5. odstavkom 122. člena zakona izračunava in plačuje le 10 % davka.

Opozoriti kaže na posebno olajšavo iz 107. člen zakona v višini 15 % prihodkov letno do zneska 3,9 mio SIT prihodkov letno, ki ju lahko uveljavljajo:

a) rezidenti, ki samostojno opravljajo specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi ter

b) rezidenti, ki opravljajo novinarski poklic in so vpisani v razvid samostojnih novinarjev

ter nimajo sklenjenega delovnega razmerja.

Posebnost pri obdavčevanju normirancev pa je tudi plačevanje akontacij dohodnine. V skladu z 290. členom Zakona o davčnem postopku mora normiranec potrdilo, ki ga pridobi od davčnega organa, predložiti izplačevalcu dohodka, ki je plačnik davka, slednji pa na podlagi tega obračunati in plačati akontacijo dohodnine v obliki davčnega odtegljaja hkrati s plačilom dohodka. O izplačanem dohodku in davnem odtegljaju poroča plačnik davka na obrazcu REK-2a. Zapisano velja le za izplačevalce, ki so v skladu s 19. členom Zakona o davčnem postopku t. i. plačniki davka, tj. za pravne osebe, združenje oseb, ki je brez pravne osebnosti, ter fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

V primeru poslovanja z osebo, ki ni plačnik davka, pa je mora »normiranec« do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine, davčni organ pa mu je v 15 dneh od vložitve dolžan izdati odločbo.

Kakšne evidence mora voditi “normirec”?

Zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti, ki davčno osnovo ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah (Uradni list RS, št. 130/2004, z dne 4. 12. 2004) voditi evidenco izdanih knjigovodskih listin ter evidenco osnovnih sredstev.

Evidence

Evidenca izdanih knjigovodskih listin se vodi po časovnem zaporedju, pri čemer se z zaporedno številko vpisa listine označi tudi listina sama. Poleg omenjene zaporedne številke vpisa oziroma listine je obvezna sestavina evidence tudi znesek, opis poslovnega dogodka ter datum vpisa. Ostale sestavine (stolpci v evidenci) so neobvezne, vendar so priporočljive za večjo preglednost in uporabnost evidence za davčne namene. Evidenca se zaključuje s stanjem na dan 31. 12., v primeru prenehanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe.

Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati stolpec, ki izpričuje zaporedno številko osnovnega sredstva, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve oziroma podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva.

Listine

Pravilnik tudi določa, da se za izdano knjigovodsko listino šteje listina, ki izpričuje dogodek in se sestavi praviloma na kraju in ob času nastanka. Sestavljena mora biti v skladu s SRS 39.23, kar pomeni, da vsebuje podatke o zaporedni številki, podatke o izdajatelju, kraj in datum izdaje, podatke o prejemniku, podatke o poslovnem dogodku, v denarju izražen obseg sprememb poslovnega dogodka, podpis ali faksimile pooblaščene osebe, lahko pa tudi žig. Naštete obvezne sestavine knjigovodske listine za knjiženje prihodkov veljajo v primeru, da se listina izda plačniku davka, v primeru pa, da je listina izdana osebi, ki ni plačnik davka, to je fizični osebi občanu (SRS 39, 23) pa podatkov o prejemniku ni potrebno zagotoviti, razen na njegovo izrecno zahtevo.

Evidence za DDV

V primeru, da je zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti, ki ugotavlja davčno osnovo kot »normirec«, tudi zavezanec za davek na dodano vrednost, pa je v skladu z določbo 56. člena Zakona o davku na dodano vrednost v svojem knjigovodstvu dolžan zagotoviti vse podatke, potrebne za pravilno in pravočasno obračunavanje DDV, knjigo izdanih in prejetih računov torej.

Zgled evidence izdanih knjigovodskih listin

IZDANA KNJIGOVODSKA LISTINA
zap. št.
št. izdane listined
atum listine
prejemnik listine
opis dogodka
znesek

Davčni odtegljaj
znesek za plačilo
datum plačila

V primeru prodaje fizični osebi (občanu) plačila davčnega odtegljaja ne bo; znesek na izdani knjigovodski listini bo enak znesku za plačilo. Stolpec, ki izkazuje datum plačila, ter znesek za plačilo sta bistvenega pomena, saj se »normircu« obdavčujejo le prihodki, ki so bili tudi plačani.

Zgled evidence osnovnih sredstev

PRIDOBITVE
ODTUJITVE
zap. št.
štev. listine
datum listine
dobavitelj
nabavna vrednost
datum pridobitve
štev. listine
datum listine
kupec
nabavna vrednost
datum odtujitve
»Normirec« ni upravičen do uveljavljanja stroška amortizacije nabavljenega ali iz gospodinjstva prenesenega osnovnega sredstva. Kljub temu pa mora v evidenco vnesti opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, ki se v dejavnost pridobijo ali iz nje odtujijo.

LP-Starček

hvala lepa za zelo izčrpne podatke.
Vprašanje sem postavila zato, ker sodim med tiste redke ljudi, ki jim je že pisanje dohodnine dobesedno muka.
Zato sem pa prosila, da mi na nekem primeru, pač tisti , ki se s tem ukvarja, pove lepo po kmečko, da bo razumel še trotl kot sem jaz:-)

Ali ste zadovoljni z odgovori:

SEM.
NAJLEPŠA HVALA!!!