Računi s.p in ID

Imam s.p. vendar nisem zavezanec za DDV. Ko želim račun z mojimi podatki mi velikokrat napišejo ID številko za DDV pa potem SI in davčno številko.
Ali je vseeno, kako mora biti napisano na računu, če ga izdaš zavezancu ali nezavezancu?
Velikokrat se izgovarjajo, da program ne omogoča drugačnega vpisa kot ID številke in SI…..

Vse je opredeljeno v 34. in 35. členu ZDDV.

in priloga mnenje DURS-a :

Navajanje identifikacijske številke za DDV na izdanih računih
Pojasnilo DURS, 42601-29/2005, 17. 1. 2005

V zvezi z vprašanjem glede navajanja identifikacijske številke za DDV in davčne številke na izdanih računih v nadaljevanju pojasnjujemo:

Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 97/04 – UPB2 in 114/04), v nadaljevanju: ZDDV, v 34. in 35. členu predpisuje obvezne podatke na računu, izstavljenem davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, in drugim osebam.

Po 3. točki prvega odstavka 34. člena ZDDV in po 3. točki prvega odstavka 35. člena ZDDV mora davčni zavezanec na izdanem računu navesti identifikacijsko številko za DDV, pod katero opravi dobavo blaga ali storitev.

Glede identifikacijske številke za DDV je v drugem odstavku 59. člena ZDDV določeno, da je identifikacijska številka za DDV davčna številka s prefiksom SI.

Po določbi 64. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04 – ZDS-1, 109/04 – odl. US, 128/04 – odl. US in 139/04), v nadaljevanju: ZDavP-1, se zavezancu dodeli identifikacijska številka (davčna številka), ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Z zakonom o obdavčenju se lahko določi, da se za posamezno vrsto davka davčni številki dodajo črkovne ali številčne oznake. V tem primeru se za to vrsto davka namesto davčne številke, kakor jo določa prvi odstavek 64. člena, uporablja tako dopolnjena davčna številka. Določbe glede uporabe davčne številke veljajo tudi za takšno dopolnjeno davčno številko.

ZDavP-1 določa v prvem odstavku 66. člena, da mora izdajatelj na knjigovodskih listinah, ki se izstavijo kupcem blaga oziroma naročnikom in drugim osebam, navesti svojo davčno številko.

Glede na določbo tretjega odstavka 64. člena ZDavP-1, po kateri določbe glede uporabe davčne številke veljajo tudi za dopolnjeno davčno številko, menimo, da v primerih, ko je na računu navedena ID številka za DDV (ki vključuje davčno številko), ni treba ponovno zapisati davčne številke brez prefiksa.

dodatek :

NAVAJANJE DAVČNE ŠTEVILKE NA IZDANE RAČUNE
– dopolnjeno mnenje

(od 01.01.2005 naprej)
Dodaten komentar: glede na želje posameznih članov in članic SUPER kluba davkoplačevalcev tokrat izjemoma podajamo razširjen pogled na obravnavano tematiko. Naprošamo vas, da upoštevate, da so »mnenja samo mnenja« in da jih pri svojem delu niste dolžni upoštevati (glejte tudi navodila za uporabo spletnih strani glede objavljenih mnenj). Tudi mnoga mnenja DURS ali MF, ki so objavljena na teh spletnih straneh, so po »našem mnenju« nekorektna ali vsaj nepopolna, vendar jih objavljamo predvsem zato, da uporabniki informacij na teh spletnih straneh utrdijo lastno prepričanje ali da dobijo vpogled v razmišljanja tako »nadzornikov« pri pobiranju dajatev kot tudi davčnih strokovnjakov. Hvala za razumevanje.
Vprašanje – opis problema
Ali je potrebno skladno z obsežnimi spremembami davčne zakonodaje, ki smo jo pričeli uporabljati od 01.01.2005, na izdane račune zapisovati tudi davčne številke izdajatelja računov? Ali zadostuje, da davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, namesto davčne številke na izdane račune zapisuje identifikacijsko številko za DDV?
Mnenje
Prvi odstavek 66. člena ZDavP-1 opredeljuje, da mora izdajatelj na knjigovodske listine, ki jih izstavi kupcem blaga oziroma naročnikom storitev, navesti svojo davčno številko, davčno številko kupca izdelkov oziroma naročnika storitev pa le v primeru, če je tako določeno z zakonom o obdavčenju ali drugim zakonom. To pomeni, da je od 01.01.2005 naprej obvezno navajanje davčne številke izdajatelja računa na izdane račune.
Vsebina davčne številke je opredeljena v 64. členu ZDavP-1.
64. člen ZDavP-1
(identifikacijska številka za davčne namene)
(1) Zavezancu za davek se na način ter pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni register, dodeli identifikacijska številka (v nadaljnjem besedilu: davčna številka), ki se uporablja v zvezi z vsemi davki.
(2) Davčna številka se uporablja za enotno opredelitev in povezavo podatkov v evidencah, ki jih vodita Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije.
(3) Z zakonom o obdavčenju se lahko določi, da se za posamezno vrsto davka davčni številki iz prvega odstavka tega člena dodajo dodatne črkovne ali številčne oznake. V tem primeru se za to vrsto davka tako dopolnjena davčna številka uporablja namesto davčne številke iz prvega odstavka tega člena. Določbe glede uporabe davčne številke veljajo tudi za takšno dopolnjeno davčno številko.
(4) Davčno številko se dodeli tudi osebi, ki ni zavezanec za davek, kadar je potrebna v davčnem postopku.
Poseben poudarek je potrebno dati tretjemu odstavku 64. člena ZDavP-1, ki določa:
»Z zakonom o obdavčenju se lahko določi, da se za posamezno vrsto davka davčni številki iz prvega odstavka tega člena dodajo dodatne črkovne ali številčne oznake. V tem primeru se za to vrsto davka tako dopolnjena davčna številka uporablja namesto davčne številke iz prvega odstavka tega člena. Določbe glede uporabe davčne številke veljajo tudi za takšno dopolnjeno davčno številko.«
Analizirali bomo drugi in tretji stavek citiranega odstavka.
Drugi stavek navedenega stavka opredeljuje, da se lahko za posamezno vrsto davka, kot to določa prvi odstavek, uporablja tudi »dopolnjena« davčna številka (na področju DDV »predpona« SI + davčna številka). V tem primeru za vrsto davka (v tem primeru za namene ZDDV), kjer je bila »dopolnjena« davčna številka, zadošča navedba samo te dopolnjene davčne številke (SI99999999) na izdane račune in ne rabimo še posebej navajati davčne številke (99999999). To pomeni, da kadar izstavimo račun za namene DDV oziroma skladno z določili ZDDV, davčne številke ne bi rabili navajati.
Tukaj pa se postavi osnovno vprašanje, ali davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izstavi kupcu račun samo za namene DDV?
Kot je že navedeno v uvodu tega mnenja, mora izdajatelj na knjigovodske listine, ki jih izstavi kupcem blaga oziroma naročnikom storitev, navesti svojo davčno številko.
Sedaj je potrebno analizati, kaj je knjigovodska listina.
Glede opredelitve knjigovodske listine je potrebno upoštevati predvsem določila SRS 21.1., ki navajajo, da so knjigovodske listine praviloma v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih (tudi o tistih, ki so izkazani v zunajbilančnih razvidih), ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke. Uporabljajo se za prenašanje knjigovodskih podatkov. Lahko so tudi v obliki elektronskih zapisov.
Knjigovodska listina izdani račun se torej uporablja tudi za namene izkazovanja prihodkov in spreminjanja sredstev ter obveznosti do virov (terjatve do kupcev, obveznosti za DDV). To pomeni, da se knjigovodska listina izdani račun uporablja tudi za namene ZDDPO-1 oziroma za sestavitev davčne bilance. Tako bi torej težko trdili, da identifikacijska številka, izdana za namene DDV služi tudi kot davčna številka za namene ZDDPO-1 (glejte določila prvega odstavka 66. člena ZDavP-1 v povezavi z drugim stavkom tretjega odstavka 64. člena ZDavP-1). Prav tako določilo tretjega stavka tretjega odstavka 64. člena ZDavP-1, ki določa, da tudi za tako imenovano identifikacijsko številko veljajo določbe glede uporabe davčne številke, ne moremo razumeti (avtor mnenja je ne razume) v tej smeri, da bi lahko v vseh primerih, predpisanih z ZDavP-1, namesto davčne številke uporabljali identifikacijsko številko za namene DDV (če je seveda bila davčnemu zavezancu izdana). V kolikor bi (bo) v davčni praksi obveljalo, da lahko ob oddaji obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti itd. davčni zavezanec namesto davčne številke uporabi tudi npr. njemu izdano identifikacijsko številko za namene DDV, potem je dejansko to mnenje delno nekorektno in delno nepopolno.
ZAKLJUČEK
Ne pozabite, da bi naj vse knjigovodske listine, ki se izstavijo kupcem ali naročnikom storitev, vsebovale davčno številko. To bi torej naj veljalo tudi za (npr.):
• dobavnice;
• blagajniške prejemke (ob gotovinskih plačilih kupcev, če se izstavi blagajniški prejemek);
• »reverze«, prenosnice… ob prenosu blaga v skladišče kupca – prodaja na »odpoklic« itd.
Fizične osebe, identificirane za namene DDV (doseženi prihodki iz avtorskih honorarjev, premoženjskih pravic oddajanja nepremičnin v najem itd.) morajo prav tako skladno z določili drugega odstavka 66. člena ZDavP-1 izplačevalcu dohodkov sporočiti svojo davčno številko pred izplačilom dohodka. To je moč storiti tudi z navedno davčne številke (zraven identifikacijske številke za namene DDV) na izdanem računu.
Prav tako mali davčni zavezanci (45. člen ZDDV), skladno z določili ZDDV in druge zakonodaje, pred 01.01.2005 na izdane račune niso rabili navajati davčne številke, odslej je to obvezno.
Avtor tega mnenja bo glede na zapletenost in nedorečenost (nerazumljivost) davčne zakonodaje v izogib vsakršnim davčnim tveganjem na izdane račune zapisal zraven identifikacijske številke za namene DDV tudi svojo davčno številko.
PODROČJE: ZDavP-1
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: •
Zakon o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 54/04 in 139/04.

LP-Starček