dopust 2006

Kako se določi dopust za leto 2006
-osnovni dopust
-izobrazba
-starost
-na predšolske otroke
ali mogoče kje se da dobiti te podatke povsod piše drugač rada bi imela točne podatke
Hvala

kolektivna pogodba dejavnosti oz splošna kolektivna pogodba, KAR JE ZA DELAVCA UGODNEJE, bo najbolj primerno čtivo

lp

MED DELAVCI IN DELODAJALCI
Pravica do letnega dopusta

Ponovno se bliža čas letnih dopustov, torej čas, ko bodo delavci z namenom regeneracije svojih fizičnih in umskih sposobnosti za dlje časa zapustili delovna mesta. Glede pravice do letnega dopusta se pojavlja mnogo vprašanj in vsaj na nekatera bom skušal odgovoriti v tem članku.

Novi zakon o delovnih razmerjih (objavljen v Uradnem listu RS št. 42/02, v nadaljevanju ZDR), ki je začel veljati s 1. januarjem letos, prinaša tudi na področju letnih dopustov precej novosti. Prva pomembnejša novost se nanaša na dolžino letnega dopusta oziroma določitev minimalnega letnega dopusta. Vsak delavec, ki je na podlagi pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju, je upravičen do minimalnega letnega dopusta štirih tednov. To pomeni, da ima delavec, ki dela pet dni v tednu, minimalno 20 dni dopusta, delavec, ki dela štiri dni v tednu, najmanj 16 dni, in na primer delavec, ki dela šest dni v tednu, najmanj 24 dni dopusta. Kljub na videz neenaki obravnavi teh delavcev ima vsak od njih pravico, da je z dela odsoten vsaj štiri delovne tedne.

Vsak delavec ima poleg minimalnega letnega dopusta tudi pravico do dodatnih dni: na primer za otroke (po ZDR minimalno en dan, če otrok še ni dopolnil starosti 15 let), delovno dobo, izobrazbo, pogoje za delo, starost… Ti kriteriji so določneje opredeljeni v kolektivnih pogodbah. Že ZDR pa določa, da imajo starejši delavec (starost nad 55 let), invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Izjemnega pomena za prakso je, da se ti dnevi letnega dopusta, torej dnevi, določeni z merili v kolektivnih pogodbah, pa tudi dnevi na podlagi ZDR, upoštevajo dodatno k minimalnemu dopustu. Na to opozarjam zato, ker se je v praksi pojavilo stališče, da celotni letni dopust, vključno z opisanimi dodatnimi dnevi, ne sme biti krajši od minimalnega dopusta (16, 20, 24 dni). Takšna razlaga ni pravilna. Zato so delavci v podjetjih, ki so do leta 2003 kot minimalni dopust imeli določeno 18 dni (upoštevam petdnevni delovni teden), od letos v vsakem primeru upravičeni do za dva dni daljšega letnega dopusta. Za podjetja pa, v katerih so kolektivne pogodbe že ob stari delovni zakonodaji določale in še vedno določajo kot minimalni letni dopust 20 dni, uveljavitev novega ZDR pri tem vprašanju ne pomeni spremembe.

ZDR določa, da delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, in sicer ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas od polnega, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja v trajanju največ šest mesecev. To pomeni, da ima delavec, ki tega pogoja ne izpolni, pravico do sorazmernega dela letnega dopusta oziroma da ima tisti, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za obdobje na primer devet mesecev, že pravico do celotnega letnega dopusta. Zelo pomembno dejstvo za prakso je, da je pogoj šest mesecev za pridobitev celotnega letnega dopusta treba izpolniti zgolj enkrat, kar pomeni, da delavec, ki je zaposlen za nedoločen čas, po izpolnitvi šestmesečnega pogoja v začetku vsakega leta pridobi celoten letni dopust. Povedano velja tudi ob zamenjavi zaposlitve oziroma delodajalca, vendar zgolj pod pogojem, da med zaposlitvama ni prekinitve. Takoj ko je med eno in drugo zaposlitvijo vsaj en dan prekinitve, mora delavec za upravičenost do celotnega letnega dopusta ponovno izpolniti pogoj šestmesečnega trajanja delovnega razmerja pri novem delodajalcu. Več o sorazmernem delu letnega dopusta in natančni predstavitvi problematike dejanske izrabe letnega dopusta bom govoril v naslednji prilogi.

Za konec naj predstavim še način določanja ali, bolje, način ugotavljanja trajanja letnega dopusta. To namenjam predvsem delodajalcem, ki delavcem v praksi vse prepogosto napačno odrejajo dolžino letnega dopusta. Vsi, ki smo v delovnem razmerju, smo vsako leto dobili sklep o letnem dopustu z ustreznim pravnim poukom, v skladu s katerim smo se lahko delavci zoper tak sklep v določenem roku pritožili, delodajalec pa je bil o takem ugovoru oziroma pritožbi dolžan odločiti. Z novim ZDR takšnega dvostopenjskega odločanja pri delodajalcu ni več, kar vsekakor vpliva na formalno obliko ugotavljanja trajanja letnega dopusta. Novi ZDR praktično nikjer več (izjema je odločanje o disciplinski odgovornosti) ne govori o sklepih, zato bi bilo pravilno, da delodajalec ne bi več izdajal sklepov o letnem dopustu, ampak obvestila o dolžini oziroma trajanju letnega dopusta, ki pa ga ne določi, temveč zgolj ugotovi na podlagi veljavnih pravnih virov. Poleg tega v teh obvestilih pravni pouk ne sme imeti določenega roka, v katerem se delavec zoper tako obvestilo lahko pisno odzove, saj ZDR takega roka ne predvideva. O novem sistemu uveljavljanja in varstva pravic delavcev bo govor tudi v eni izmed naslednjih prilog.

Luka Tičar
Vir: http://www.vecer.si