Upokojenec in popoldanski s.p., invalidski upokojenec in dodatno delo
V zadnjem času je kar nekaj vprašanj v povezavi z dopolnilnim delom upokojencev in delom invalidskih upokojencev. Vprašanje sem posredovala na ZPIZ, kjer so mi v kratkem času izčrpno odgovorili.
Za odgovor se jim lepo zahvaljujem in vam ga citiram:
V zvezi s tem vam najprej pojasnjujemo, da v skladu z določbo 178. člena veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije oziroma v tujini ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Ne glede na to določbo se upravičencu izplačuje polovica pokojnine, če je zaposlen z največ polovico polnega delovnega časa.
179. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa določa, da se uživalcu pokojnine, ki prične ali nadaljuje s samostojno umetniško ali drugo kulturno dejavnostjo, dejavnostjo ustvarjalca izumov, novih oblik teles, slik in risb ali v primerih iz 18. in 19. člena tega zakona, na njegovo željo pokojnina izplačuje, ta čas pa se mu ne upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine oziroma za novo odmero pokojnine.
V skladu z določbo prve alinee 33. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa se obvezno zavarovanje samozaposlenih zavarovancev začne z dnem vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost oziroma z dnem izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti in se zaključi z dnem vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti.
18. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno, in sicer se šteje, da samozaposleni oziroma kmet ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja. Starost 61 let za žensko je določena za leto 2022, ko bo konec prehodnega obdobja, v prehodnem obdobju pa je glede na določbo 396. a člena starost za ženske v letu 2011 57 let, nato pa vsako leto narašča za 4 mesece, tako da kot že navedeno v letu 2022 znaša 61 let.
Upoštevajoč citirane določbe se tako lahko uživalcu pokojnine, ki je dopolnil prej navedeno starost (moški 63 let, ženska pa v letu 2011 57 let oziroma starost, ki je določena za vsako leto prehodnega obdobja) in ki z dnem priglasitve samostojne dejavnosti oziroma vpisa le-te v predpisani register zaposli tudi delavca za nedoločen čas za opravljanje priglašene dejavnosti, še nadalje izplačuje pokojnina, saj v tem primeru ne nastopi podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Sicer pa je po upokojitvi mogoče delo opravljati na podlagi podjemne pogodbe oziroma pogodbe o delu, to je na podlagi pogodbe civilnega prava, ki nima elementov delovnega razmerja. Opravljanje dela na takšni pogodbi je časovno neomejeno, neomejena je tudi višina plačila za opravljeno delo. V kolikor upokojenec dela na podlagi navedene pogodbe, to v ničemer ne vpliva na izplačevanje pokojnine, saj s tem ni nastala podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje.
V zvezi z zaposlitvijo invalidskega upokojenca pa vam pojasnjujemo, da je v skladu z določbo 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Invalidnost I. kategorije je podana če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.
Iz citirane določbe torej izhaja, da zavarovanec razvrščen v I. kategorijo invalidnosti po zakonu ni več zmožen za delo in nima preostale delovne zmožnosti, kar pomeni, da je pri njem v celoti izgubljena kakršnakoli pridobitna zmožnost. Ob izpolnjevanju pogojev, ki jih predpisuje zakon pridobi pravico do invalidske pokojnine.
V zvezi z delom, ki bi ga uživalec invalidske pokojnine, pridobljene na podlagi izgube delovne zmožnosti opravljal na podlagi kakršnekoli pogodbe civilnega prava in ki nima elementov delovnega razmerja, pa se postavlja vprašanje, ali uživalec pokojnine še nadalje nima preostale delovne zmožnosti ali pa se je njegovo zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je znova zmožen za delo.
V kolikor so v zvezi s tem ostala še kakršnakoli vprašanja, predlagamo, da se zavarovanci oziroma uživalci pokojnine obrnejo na katerokoli območno enoto Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ob upoštevanju uradnih ur, ki so navedene na spletni strani Zavoda, lahko pa v zvezi z njimi pokličejo na telefonsko številko Zavoda: 01 4745 100.
najlepša hvala
.
.
Sicer pa je po upokojitvi mogoče delo opravljati na podlagi podjemne pogodbe
oziroma pogodbe o delu, to je na podlagi pogodbe civilnega prava, ki nima
elementov delovnega razmerja. Opravljanje dela na takšni pogodbi je časovno
neomejeno, neomejena je tudi višina plačila za opravljeno delo. V kolikor
upokojenec dela na podlagi navedene pogodbe, to v ničemer ne vpliva na
izplačevanje pokojnine, saj s tem ni nastala podlaga za vključitev v obvezno
zavarovanje.
nekaj bi vas prosil, da mi razložite:
kaj to poudarjeno pomen?
in
…na podlagi podjemne pogodbe oziramo pogodbe o delu…
kaj je podjemna pogodba enako pogodbi o delu.
pa še
kaj ima lahko s.p.
za prokurista, recimo upokojenca
Če ima podjemna pogodba elemente delovnega razmerja, morate skleniti pogodbo o zaposlitvi. Elementi so na primer: da je delavec odvisen od nadrejenega in dela ne opravlja samostojno, če
gre za delo, ki traja dlje časa, če ne gre za delo, ki bi bilo vezano na točno določeno osebo, ipd
Podjemno pogodbo se uporabi, kadar nekdo za podjetje opravi točno določen posel (na primer izdelava ali popravilo neke stvari).
Na spodnji povezavi si lahko preberete več o obdavčitvi upokojencev in prokuri:
http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=2039
Hvala.
”18. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno, in sicer se šteje, da samozaposleni oziroma kmet ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.”
Če prav razumem lahko s.p., ki je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, nadaljuje opravljanje te dejavnosti v upokoju tudi če nima zaposlenega delavca??
Hvala za pojasnitev.
Izpolnjena morata biti oba pogoja. Pogoj za pridobitev pokojnine (starost) in zaposlitev delavca, kar pomeni, da ne opravljate dejavnosti z osebnim delom.
Moje vprašanje se nanaša na drugi pogoj – ” je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja” – ali mora v tem primeru imeti zaposlenega delavca, če želi nadaljevati delati tudi v upokoju?
Ja, v tem primeru pa lahko.
Se pravi, bili ste redno zaposleni in opravljali dopolnilno delo (popoldanski s.p.), ko ste izpolnili pogoj za upokojitev (63 let) ste se upokojili in nadaljevali z dopolnilnim delom. Dejavnost lahko opravljate sami, vendar v enakem obsegu, kot pred upokojitvijo.
V pomoč vam posredujem še povezavo od SPIZA:
http://www.zpiz.si/wps/wcm/connect/zpiz+internet/zpiz/prvastran/zavarovanci/kategorijezavarovancev/spzasebnikikioprpokldej
Poglejte si točko 3.2.2
Kakšna dela lahko opravlja delni invalidski upkojenec, ki ima III. kategorijo (šriri ure je invalidsko upokojen) na črno pa opravlja isto delo, zaradi katerega je bil upokojen in je na čakanju do penzije. Nadomestilo dobiva mesečno.
Hvala za odgovor.
Mitja
Pozdravljeni!
Na to temo smo pridobili mnenje ZPIZ-a.
Prilagam povezavo:
iz zgornjega odgovora
Sicer pa je po upokojitvi mogoče delo opravljati na podlagi podjemne pogodbe oziroma pogodbe o delu, to je na podlagi pogodbe civilnega prava, ki nima elementov delovnega razmerja. Opravljanje dela na takšni pogodbi je časovno neomejeno, neomejena je tudi višina plačila za opravljeno delo. V kolikor upokojenec dela na podlagi navedene pogodbe, to v ničemer ne vpliva na izplačevanje pokojnine, saj s tem ni nastala podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje.
Gospa Vojka,
Kaj to velja tudi za avtorsko pogodbo?
Jaz to razumem tako, da ni omejitve višine prilivov.
hvala za odgovor in lep pozdrav.
Ja, to velja tudi za avtorsko pogodbo. Pomembno je da gre za občasno delo in da gre v primeru avtorske pogodbe za intelektualno delo.
Za delodajalca je cenejša avtorska pogodba.
Previdni morate biti, da vaše delo nima elementov rednega dela, saj bi vas moral v tem primeru delodajalec redno zaposliti, posledično pa bi izgubili pokojnino.
Sem upokojena. Ker sem ročno zelo spretna, bi rada (že izdelujem) tudi kaj z izdelki zaslužila. Moram imeti s.p.?Ali lahko in kako obdržim pokojnino? Bi svoje unikatne ročno izdelane izdelke potem lahko prodajala na tržnici?
Najlepša hvala,
Vanda
Kaj pa osebno dopolnilno delo?
Citiram pojasnila DURS-a:
Davčna uprava Republike Slovenije daje napotke davčnim delavcem za lažje razumevanje davčnih predpisov in enako obravnavo davčnih zavezancev v obliki pojasnil. Z namenom čim boljšega informiranja dajemo pojasnila, kot odgovore na vprašanja, na razpolago tudi davčnim zavezancem, strokovni in širši javnosti. Pojasnila nimajo statusa predpisa, so le pripomoček napotilne narave, ki kažejo strokovno razumevanje in stališče davčne uprave o določeni davčni problematiki.
Splošno
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07-UPB1, v nadaljevanju: ZPDZC) določa, v katerih primerih se opravljanje dejavnosti oziroma dela šteje kot delo na črno, kdaj se šteje zaposlovanje delavcev kot zaposlovanje na črno, kdo je soudeleženec dela na črno in kaj je nedovoljeno reklamiranje.
V 7. členu ZPDZC so naštete dejavnosti oziroma dela, ki se ne štejejo za delo na črno. To so: medsebojna sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo in osebno dopolnilno delo. Osebno dopolnilno delo je obravnavano v 12. členu ZPDZC, podrobneje pa v Pravilniku o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo (Uradni list RS, št. 30/02, v nadaljevanju: pravilnik).
Kaj se šteje za osebno dopolnilno delo
Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik osebno sam opravlja dela, ki so našteta v prilogi 1, ki je sestavni del pravilnika. Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, je razdeljen v točki A in B.
V točki A so našteta dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela (občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji, občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih na primer spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo ipd. ter prodaja teh izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način, občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način).
V točki B. je kot delo, ki se šteje za osebno dopolnilno delo, opredeljeno izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz gline in keramike, stekla, volne, bombaža, lana, konoplje in drugih naravnih vlaken, šibja, ličja, trsja, slame, lesa, živil, voska, naravnega usnja, kovin in kamna.
Pogoj, da se izdelava izdelkov domače in umetne obrti iz navedenih materialov šteje za osebno dopolnilno delo, je predhodno pridobljeno pozitivno mnenje strokovne komisije Obrtne zbornice Slovenije, da je določen izdelek predmet domače in umetne obrti. Izdelki domače oziroma umetne obrti morajo biti označeni z nalepko ali obešanko z napisom, da je to izdelek domače ali umetne obrti. Strokovna komisija Obrtne zbornice v skladu s 15. členom Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04-ObrZ-UPB1, 117/06-ZDavP2) redno preverja kakovost izdelkov domače in umetne obrti, ki so v prodaji, in ob dvomu o izpolnjevanju meril ponovno uvede postopek za oceno izdelka.
Postopek priglasitve, sprememb in prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela
Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, mora opravljanje osebnega dopolnilnega dela pred začetkom priglasiti upravni enoti, na območju katere ima stalno oziroma začasno prebivališče. Priglasitev osebnega dopolnilnega dela se opravi na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del pravilnika.
Če je priglasitev napačna ali nepopolna, upravna enota pozove posameznika, naj priglasitev dopolni v 8 dneh. Če posameznik priglasitve v tem roku ne dopolni, se šteje, da jo je umaknil.
Če je priglasitev popolna, vpiše upravna enota posameznika, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, v 8 dneh po prejemu popolne priglasitve v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, in mu o tem v nadaljnjih 8 dneh izda potrdilo.
Posameznik mora priglasitev sprememb ter priglasitev prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela opraviti v 8 dneh od spremembe oziroma prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela.
Upravna enota v 8 dneh obvesti tržni inšpektorat, inšpektorat za delo, prometni inšpektorat in pristojni davčni urad o vpisu priglasitve, ali spremembe in o izbrisu posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo.
Pogoji za opravljanje osebnega dopolnilnega dela
Posameznik lahko opravlja osebno dopolnilno delo, dokler so izpolnjeni naslednji pogoji:
osebno dopolnilno delo je določeno v pravilniku;
posameznik je pri pristojni upravni enoti vpisan v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo;
letni prihodki iz naslova opravljanja tega dela ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta (za leto 2006 je znašala 1.483.460 SIT). Podatke o letnem prihodku že med letom spremlja davčni urad, pri katerem je posameznik vpisan v davčni register.
Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora pristojnemu davčnemu uradu do desetega v mesecu po preteku vsakega trimesečja (do 10. aprila za obdobje od januarja do vključno marca, do 10. julija za obdobje od aprila do vključno junija …) dostaviti podatke o doseženih prihodkih iz preteklega trimesečja na obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del pravilnika.
V podatkih o doseženih prihodkih morajo biti navedeni skupni znesek prihodka in posamezni zneski, številke in datumi računov, ki so bili izstavljeni za opravljeno osebno dopolnilno delo.
Če posameznik ne dostavi podatkov o doseženih prihodkih, mu davčni urad postavi dodatni rok 8 dni za dostavo navedenih podatkov. Če zavezanec tudi v dodatnem roku ne dostavi podatkov, davčni urad v 8 dneh po preteku dodatnega roka o tem obvesti upravno enoto.
Davčni urad v 8 dneh obvesti upravno enoto tudi o letnih prihodkih, ki presegajo znesek minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta.
Izdajanje računov
V skladu s 5. členom pravilnika mora posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, za vsak posamično opravljen promet blaga, proizvodov oziroma storitev izdati račun v najmanj dveh izvodih, od katerih en izvod prejme kupec.
Račun mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
zaporedno številko;
priimek in ime ter prebivališče in davčno številko izdajatelja;
kraj in datum izdaje;
specifikacijo opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga ali proizvodov in storitev z mersko enoto in ceno;
podpis izdajatelja računa.
Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora kopije računov hraniti 10 let.
Obdavčitev osebnega dopolnilnega dela
Podatki o doseženih prihodkih iz naslova opravljanja osebnega dopolnilnega dela se uporabljajo le za spremljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje osebnega dopolnilnega dela in ne za ugotavljanje davčnih obveznosti, zato mora posameznik zagotoviti podatke o prejemkih, kakor to predpisujeta Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljevanju: ZDoh-2) in Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljevanju: ZDavP-2.
Dohodki iz osebnega dopolnilnega dela se obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
V skladu s prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 vključuje dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vsak posamezen dohodek za opravljano delo ali storitev.
Po določbi četrtega odstavka 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od dohodka iz prvega in drugega odstavka 38. člena tega zakona vsak posamezen dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. V skladu z devetim odstavkom 127. člena ZDoh-2 se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %. Akontacijo dohodnine izračuna in plača plačnik davka (izplačevalec dohodka) kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka iz zaposlitve, kakor to določa prvi odstavek 283. člena ZDavP-2. Plačniki davka so v skladu z 58. členom ZDavP-2 pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, smostojni podjetnik posameznik in posameznik, samostojno opravlja dejavnost, ki izplača dohodek, od katerega se v skladu z ZDavP-2 ali z zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj.
Poleg 10 % normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali storitev: priznajo se na podlagi dokazil (računov) največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada. Višino stroškov je vlada določila z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/06). Kakor to določa 289. člen ZDavP-2, lahko davčni zavezanec dejanske stroške uveljavlja v napovedi za odmero dohodnine, razen nerezidenta, ki jih lahko uveljavlja v sedmih dneh od izplačila dohodka s pisnim zahtevkom pri pristojnem davčnem organu.
V skladu z 2. členom Pravilnika o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu (Uradni list RS, št. 138/06) morajo plačniki davka na dan izplačila dohodkov davčnemu organu predložiti obračun davčnih odtegljajev v skladu z Navodili za izpolnjevanje obrazcev, ki so Priloga 1 tega pravilnika. Za obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja plačniki davka predložijo obrazec REK-2, ki je Priloga 5 navedenega pravilnika.
Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (dohodek iz osebnega dopolnilnega dela) izplača oseba, ki ni plačnik davka, ugotovi akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Zavezanec mora pri pristojnem davčnem organu po določbi 288. člena ZDavP-2 napoved vložiti do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. V napovedi uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve na podlagi dokazil.
Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve – dohodek iz drugega pogodbenega razmerja (obrazec MF-DURS, obr. DOHZAP, št. 2) je priloga Pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala (Uradni list RS, št. 138/06).
Na podlagi te napovedi davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve v petnajstih dneh od dneva vložitve napovedi.
Izbris iz seznama zavezancev
Upravna enota izbriše posameznika iz seznama zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo:
po prejemu obvestila davčnega urada, da je zavezanec presegel omejitev zneska letnega prihodka za opravljanje osebnega dopolnilnega dela (znesek minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta);
po prejemu obvestila davčnega urada, da posameznik tudi v naknadno postavljenem roku ni dostavil podatkov o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela za pretekle tri mesece;
ob priglasitvi prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela.
Upravna enota obvesti posameznika o opravljenem izbrisu v 8 dneh od prejema obvestila davčnega urada oziroma priglasitve prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela.
Kazenske določbe
Na podlagi petega odstavka 15. člena ZPDZC je za posameznika, ki opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kakor to določa zakon, predvidena globa od 208,65 EUR do 1.877,82 EUR. Poleg globe pa se mu lahko izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni pri prekršku.
Na podlagi 21. člena ZPDZC se lahko posamezniku poleg navedenih kazni izreče tudi prepoved samostojnega opravljanja dejavnosti ali del, in to za dobo od treh mesecev do enega leta.
Posamezniku tujcu, ki stori katerikoli prekršek po ZPDZC, se lahko poleg globe izreče sankcija izgona tujca iz države v trajanju od enega do petih let.
Posredujem vam Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200230&stevilka=1268
Tu najdete še vse potrebne obrazce in pravne podlage:
http://www.durs.gov.si/si/storitve/osebno_dopolnilno_delo/[/url]
Osebno dopolnilno delo naj nebi vplivalo na vaš status, preden pa se dokončno odločite, preverite še na ZPIZU glede pokojnine.
pozdravljeni !
Sedaj pa eno konkretno vprašanje!!
Sem invalidsko upokojena že 6 let imam multiplo sklerozo , pokojnina je ničelna , sedaj pa konkretno vprašanje ali lahko opravljam dopolnilno delo , da si izboljšam življenski standard ali si lahko odprem popoldanski s.p. imela pa bi svetovanje po telefonu . na to vprašanje mi ne zna nihče odgovoriti , zato prosim vas če mi znate svetovati
lp
klavdija
Morda lahko uporabite tole določbo ZPIZ1-1-npb6:
18. člen
(Pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno)
(1) Šteje se, da samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih treh let, dobiček iz dejavnosti samozaposlenega – v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino – dosežen v posameznem letu in ugotovljen na podlagi odločbe davčnega organa, ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu.
Pozdravljeni,
Zanima me naslednje.
Če sem jaz študent in je moja glavna dejavnost študij, poleg pa bi imel tako imenovano dopolnilno ali pa stransko dejavnost “študentski S.P.”. Kolikor sem raziskoval o tem sem že izbrskal, da je to možno in da se ob tem odpovem študentski prehrani, štipendiji, ter da me starši več ne morejo uveljavljati kot družinskega člana pri odmeri dohodnine. Izbrskal sem tudi da je povprečno okrog 160€ prispevkov za plačati na mesec.
Zanima me naslednje: Če odprem t.i. študentski s.p. izgubim pokojnino, ki jo dobivam po očetu ali ne?
Hvala za odgovor,
LP
Sem 1/2 invalidsko upokojena (3. kat.) in 1/2 sem delavno aktivna.
Na SPIZ sem naslovila naslednji dve vprašanji:
1. Zanima me ali lahko odprem dejavnost, kot samostojna podjetnica, ohranim 1/2 invalidsko pokojnino in še vedno ostanem 1/2 delavno aktivna?
2. Ali lahko prijavim Osebno dopolnilno delo (izdelovanje nakita), ohranim 1/2 invalidsko pokojnino in še vedno ostanem 1/2 delavno aktivna?
Odgovorili so mi:
…. 2007 ste bili na IK I.stopnje v ……ocenjeni kot invalid III. stopnje z omejitvami. Torej smo bili mnenja na senatu ( po pogovoru z Vami, direktorjem in priložene medicinske dokumentacije), da bi še zmogli drugo primerno delo vašemu zdravstvenemu stanju le po 4 ure. Stališče izvedencev je torej 4 ure zaposlitve dnevno.
Vse ostalo pa je pravna zadeva in kot predsednica IK I. stopnje OE …. menim, da bi zadostovalo tudi zgornje – strokovno tolmačenje. Če se počutite sposobni za delo več kot štiri ure dnevno,pa bi se morali predstaviti ponovno na senatu IK.
Predvsem me zanima odgovor glede ODD, ker v njihovem odgovoru tega nisem izrecno zasledila ali pa ne razumem.
Lep pozdrav,
Klavdija
Pozdravljeni, tudi jaz imam nekaj “nerešenih” vprašanj, na katere ne najdem odgovora Najprej bi želela izvedeti, na koga se človek sploh lahko v naših uradih obrne, da bi dobil jasen odgovor na konkretna vprašanja glede dela, upokojitve, opravljanja pridobitne, dopolnilne etc. dejavnosti za ljudi, ki zaradi invalidnosti delamo s skrajšanim delovnim časom?
Prosim pa vas tudi za naslednje pojasnilo:
Od študentskih časov sem invalid z 80% telesno okvaro. Stara sem 49 let. Pravice do invalidnine nimam. 22 let delovne dobe imam, 15 let pa delam s 4 urnim, skrajšanim delovnim časom. Zanima me, na kakšen način lahko odprem socialno podjetje, brez da preneham z delovnim razmerjem in izgubim bonitete, ki jih imam sedaj?
Kot vem, sem sicer lahko lastnik firme, ampak vseeno ne razumem ničesar. Najem poslovnega prostora : ga lahko sklenem v tem primeru kot firma ali na fizično ime? Naj bom brez zaposlenih in najamem le koga za “prodajo”? Poleg tega me zanima, ali lahko brez strahu in uradno opravljam dopolnilno intelektualno delo npr. s podjemno pogodbo, prejemam avtorski honorar? Lahko predavam, vodim društvo, izdelujem izdelke umetne obrti in jih prodajam? na kakšen način, če ne smem odpreti popoldanskega s.p.?
Takale vprašanja zastavljam že dalj časa, na različnih inštancah, tudi borzi dela, podjetjih, ki se ukvarjajo z ustanavljanjem firm, ampak odgovora ne dobim.
Vem, da sem nanizala kar nekaj vprašanj. Vzrok pa je preprost: nekateri kljub visokim telesnim okvaram migamo, imamo ideje in si želimo kariere izven zaposlitve. Itak je jasno, da v svojem osnovnem poklicu ne moreš kaj dosti napredovati, če delaš s skrajšanim delovnim časom in pogostimi bolniškami. Kljub temu pa imamo ideje, voljo… le možnosti nam niso dovolj jasne.
Hvaležna bom za kakršenkoli konkreten odgovor ali napotek.
Pa lep pozdrav!
ker iz teh zakonov ne znam razbrati, vam zastavljam naslednje vprašanje:
Sem redno upokojena, rada bi odprla s.p. iste dejavnosti, kot sem imela pred upokojitvijo d.o.o. D.o.o. je bil zaprt.
Kot sem razbrala, moram zaposlit enega delavca iz pripadajoče dejavnosti, ali ga moram zaposliti za polni delovni čas, ali lahko za polovični? Kolikšne so dajatve? Mi pokojnina ostane cela? Ali lahko zaposlim delavca iz zavoda in koristim subvencijo za težje zaposlive osebe?
Hvala za potrpežljivost in odgovor.
Pozdravljeni,
pred 1 letom zaradi poklicne bolezni in še srčni infarkt sem preživel (star sem 55let), mi je invalidska komisija podala 1.ktg. s tem so me invalidsko upokojili, pokojnina je tako prenizka (250€) in bi rad še nekaj počel oz. sem prisiljen še nekje dodatno delati če hočem preživeti. Upokojenci z polno delovno dobo imajo še 1x večjo pokojnino od nas invalidskih upokojencev, in imajo še pravico dela po zakonu po podjemni pogodbi lahko delajo kolikor želijo, nam pa je ta pravica po zakonu prepovedana. Mi kateri smo z strašansko nizkimi inv. pokojninami, moramo trpeti za 4 stenami in umirati na obroke, bilo bi lepo s strani države če bi imeli inv. upokojenci večje omejitve dela kot pa 20ur na mesec
lp
Kalac tudi mene zanima enakp. Ce dobis kje odgvor prosim posreduj tukaj na forum.
Pozdravljeni!
Vse prisotne v tej temi prav lepo pozdravljam!
Zanima me pa naslednje:od mojega očeta,ki je dve leti nazaj šel v upokojitev kot invalid 1.kategorije sem prevzel obrt.Sedaj me pa zanima,če je opcija,da on vzame obrt nazaj?
Hvala lepa za vsak odgovor
Pozdravljeni, lepo prosim za pomo oz nasvet.
Če npr upokojenec slika in želi svoja dela tudi prodati, kaj naj stori. Č prav razumem slikanje ne spada pod osebno dodatno dejavnost, niti ne more delati po avtorski pogodbi saj mora biti pogodba podpisana s strani prodajalca in naročnika…tu pa naročnika ni, saj ne veš kdo bo tvojo sliko kupil.
Kaj je najboljša rešitev, da ne pride do dela na črno?
najlepša hvala
Forum je zaprt za komentiranje.