Dodatek na delovno dobo za zaposlenega l. 2016

Pozdravljeni!

Moja zaposlitev je šla tako: od avgusta 2011 do julija 2013 pri delodajalcu A, nato december 2014 do februar 2016 pri delodajalcu B, nato pa sem pri zdajšnjem delodajalcu C od marca 2016. Ne obstaja kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Zanima me, ali mi pripada dodatek na delovno dobo in če, ali mi pripada za delo pri A in B delodajalcih, samo pri C, ipd.

Najlepša hvala za odgovor!

zdr-1 pravi, da ti pripada.
ker na ravni dejavnosti ni določeno, mislim, da mora biti 0,5% na leto
pripada ti pa za delovno dobo pri vseh delodajalcih

129. člen ZDR-1
(dodatek za delovno dobo)
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo.
(2) Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Kaka je dejavnost podjetja, da nima PKP?

te dodatke na delovno dobo bi bilo treba ukinit. zakaj bi jaz moral to plačevati svojim zaposlenim za dobiček ki so mi ga ustvarili pred leti? vikend ki je bil zgrajen iz minulega dobička že stoji in morda imam z njm zdaj že stroške, potem naj pa še take dodatke plačujemo. sploh pa ne če je delavec bil prej zaposlen pri drugem delo dajalcu. potem mu naj kar on plačuje, če hoče in ne jaz.

Zdr-1 doloca, da ti pripada. Ce ni kolektivne lahko delodajalec v svojih aktih doloci visino in nacin obracunavanja dodatka. Torej, da zadosti zakonu, ti lahko ti izplaca le 0,1 % dodatka za vsako leto delovne dobe dosezene pri delodajalcu.
Zdaj ali se ti sesteva delovna doba pri tvojem A, B In C je odvisno, ce je podjetje B naslednjica oz prevzemnica A ipd zadeve.

Poglej si tudi kaj imas v pogodbi o zaposlitvi. Lahko, da imas dodatek za minulo delo vkljucen ze v bruto placo. To je mozno, moras pa imeti loceno prikazano osnovo in minulo delo na placilni listi. Ce pa imas v pogodbi doloceno osnovno bruto placo, pa se minulo delo kakrsno pac ze je obracunava na osnovo.

Pocasi bo 0,5% avtiomaticno za vsako leto postalo bolj redkost, zato je treba biti pozoren, ko se na razgovoris pogovarjas o visini place, sploh tisti z veliko delovne dobe, ki imate/mo ta dodatek za kar sam po sebi umeven.

Eh, zdaj sem sele dobro prebrala, da gre za razlicne zaposlitve. V bistvu pa sem ti ze vse odgovorila. Gl.zgoraj.

Kar nekaj dejavnosti je, ki jih ne pokriva nobena KP. PoguglaJ KP, ministrsvo za delo ima objavljene vse veljavne. Vsaka KP ima opredeljeno za katero dejavnost je veljavna.

Od kar je odpovedana splosna KP, je kar nekaj dejavnosti brez.

Bom zelo vesela se kaksnega mnenja.

Drugace pa kar nekaj zaninimivih info o delovni dobi najdete na spletni strani Zdruzenja delodajalcev Slo in pa v sodbah.

Vem, kje je objavljen seznam vseh PKP in dejansko vecina novejsih doloca dodatek na delovno dobo samo za zaposlitev pri zadnjem delodajalcu.

Sprasujem pa zato, ker vcasih tudi delodajalec ne ve (ali pa noce vedeti), da ga PKP zavezuje (npr.PKP za delavce pri druzbah za drobnega gospodarstva ali pa za obrt in podjetnistvo).

Panoga nima kp, gotovo. Je pa pisarniško delo.

Kaj, ko zakon napotuje na kp, kp pa ni. A in B sta bila javna uprava, C je gospodarstvo v širšem pomenu.

Napiši vsaj šifre dejavnosti, ki jih je registriralo podjetje, da vidimo, katera kolektivna velja zate. Načeloma drži, kar pravijo zgoraj, da delodajalci mislijo, da jih ne zavezuje nobena kolektivna pogodba.

Firma ima panogo odvetništvo. V odvetništvu so mi povedali ni kolektivne pogodbe.

Torej: kaj, ko panoga nima KolP? Kako je z dodatkom na delovno dobo?

Hvala

222. člen

(dodatek za delovno dobo)

Delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.

ali si leta 2013 imel pravico do dodatka 0,5%

če si, ti na podlagi tega zakona pripada 0,5% na plačo za vsako oddelano leto, ne glede na to, pri katerem delodajalcu si bil-a zaposlen-a, ker je ta zakon stopil v veljavo 2013

Hmja, v 2013 nisem delal v gospodarstvu.

Sej v tem je keč, veš. Da ZDR-1 določa ta dodatek, ampak višino pa KolP. KolP v panogi ni. KolP za negospodarske dejavnosti namreč že od ne vem kdaj ne velja več. V 2013 sem imel službo. Dobival sem tudi dodatek na delovno dobo. Ampak zaposlitev je bila pa v JS.

saj mi je jasna tvoja dilema, sem tudi videla, da si bil prej v javni upravi. koliko si imel tam dodatka na delovno dobo? 0,3%

tu je tudi nekakšen odgovor. če kolektivne pogodbe ni, mora delodajalec na ravni firme zagotoviti pravila o izplačevanju dodatka na delovno dobo

https://findinfo.si/DnevneVsebine/Aktualno.aspx?id=210371

V zvezi z dodatkom za delovno dobo je pogosto tudi vprašanje, kako naj delodajalec, ki ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, določi višino dodatka. Dejstvo, da delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, ne pomeni, da delavci, zaposleni pri njem, niso upravičeni do izplačila dodatka za delovno dobo. V tovrstnih primerih mora delodajalec v svojih internih aktih ali s sklepom določiti višino dodatka. Zmotno je prepričanje nekaterih delodajalcev, da je določanje višine dodatka, kadar ga ne določa kolektivna pogodba, prepuščeno njihovi volji in da lahko dodatek znaša tudi le 0,1 odstotka osnovne plače. V teh primerih mora delodajalec določiti višino dodatka, kot ga določajo primerljive kolektivne pogodbe ali kolektivne pogodbe, ki so najbližje njegovi dejavnosti. Višina dodatka za delovno dobo ni prepuščena (samo)volji delodajalcev.

Dodatek na delovno dobo, oziroma stalnost, je klasičen primer diskriminacije širše družbene populacije.

Nikjer ni elementarnih načel poštenosti, velja za dodatek na stalnost, regres za prehrano, in potne stroške, pa tudi za posebne dodatke, nočno delo, nedeljsko, praznik in nadure, saj se dodatki obračunajo na bruto osnovi, oziroma startni plači.

Nadure so se morale obračunavati že prej kot dodatek nad minimalno plačo, zdaj to velja tudi za dodatke za nedeljsko, nočno in praznično delo. Vsi ostali dodatki se lahko vštevajo že do minimalne plače in lahko nižajo dodatek do minimalne plače.

torej, po tvoje bi morali delavci plačati, da lahko delajo, ali kako?

Nisi razumela, da objasnim, kako delodajalci obračunajo dodatke. Bruto osnovno plačo delijo z mesečnim fondom ur, izračunajo vrednost osnovne bruto ure, in dodajo 30 ali 50% odvisno ali gre za naduro, nedeljsko praznično, ali nočno delo.Dvomim, da je to v skladu z delovno zakonodajo.

kaj je tu tvoj problem?
po tvoje bi tebi morali obračunati naduro zdravnika, ali kako? in dodatek od plače direktorja ukc?

Nekateri, res ne razumejo osnovnih stvari, jaz trdim, da bi dodatki kot so malica, in prevoz morali biti plačani enakovredno za vse zaposlene. Nepošteno je, da zaposlen v zasebnem varovanju za 12 ur prejme 3,56E za malico, nekdo drug pa za 8 ur 6,12E. Nepošteno je, da pri prevozu na delo nekdo dobi 13centov, po km, drugi 16, tretji 18, četrti 60% najbolj poceni javnega prevoza, ali manj, peti dobi izplačilo v višini mesečne mestne vozovnice. To je popolna anarhija, totalni kaos.Normalno, da dodatki, kot so nedelsko, nočno, praznično delo, in nadure ne morejo biti za vse enaki, ker izhodišče ni enako.To so primeri čiste diskriminacije najrevnejših.

kaj je tu tvoj problem?
po tvoje bi tebi morali obračunati naduro zdravnika, ali kako? in dodatek od plače direktorja ukc?
[/quote]

Dodatki, bi morali biti izračunani, od neto osnove.

čak malo
začel si z gonjo proti dodatku na delovno dobo, potem si nekaj mrmral proti naduram, ki naj po tvoje ne bi bile pravilno obračunane, zaključil pa si z nadomestilom stroškov za prevoz in prehrano.
kaj tebe moti pri dodatku za delovno dobo?

Dodatki, bi morali biti izračunani, od neto osnove.
[/quote]

zakaj? da bi tisti, ki lahko pri plači uveljavljajo več olajšav imeli boljše dodatke???? to je šele čisti idiotizem