Prosim za pomoč

Pozdravljeni.
Prebrskala sem kar nekaj vaših preteklih odgovorov, pa mi kljub temu niso razumljive nekatere stvari v zvezi z bolniškim staležem, kasnejšo porodniško in solidarnostno pomočjo.
Sama sem zaradi rizične nosečnosti na bolniški že od lanskega decembra in bom verjetno tudi še naprej.
Zanima pa me sledeče:
– Nekje sem zasledila, da se osnova za bolniško izračuna od povprečne osnove za leto pred nastopom bolniške, spet nekje se trdi, da se osnova za bolniško vzame samo od ene osnove OD-ja mesec pred nastopom bolniške. Kako je s tem v resnici? Sama sem imela večji del leta kar visoko osnovo za OD, do oktobra, ko so mi začeli izplačevati zajamčeni OD (ca 102.000 SIT) Sedaj sem že drugi mesec dobila bolniško, ki znaša 90% zajamčenega dohodka.
Na podlagi katerih zneskov osnove bo potem izračunano nadomestilo v času porodniške? Na podlagi povprečja OD-ja za zadnjih 12 mesecev pred vlogo, ali na podlagi nadomestila v času bolniške?
In še vprašanje: kaj je s solidarnostno pomočjo, ki se toliko omenja. Sama delam v prevozniški dejavnosti in kolikor vem, kolektivne pogodbe za to dejavnost sploh ni oz. ni bila obnovljena. Sploh ne vem po kateri kolektivni pogodbi se moramo ravnati zaposleni v tej panogi. Zanima pa me, ali sem upravičena do solidarnostne pomoči ali ne, oz. na koga naj se obrnem, da to izvem.
Hvala za odgovore in lep pozdrav.

Kaj vse se obračuna v plačo delavcu, ki je imel poškodbo izven dela: za prvih 30 delovnih dni, ko delavcu plačo zagotavlja delodajalec in za nadaljnje mesece, ko mu plačo refundira Zavod za zdravstveno zavarovanje RS? Na bolniški je bil skupaj 5 mesecev. S tem prav tako mislim na vse dodatke, uspešnost, dodatno uspešnost, dodatek za ženske, deljen delovni čas, delo preko norme, kar je opredeljeno v kolektivni pogodbi podjetja.

Delavec za čas bolniške dobi nadomestilo plače in ne dobi plače. ZDR določa splošno pravilo glede višine nadomestila, ki pride v poštev, če ni specialne ureditve za posamezne vrste nadomestila plače (ZDR, 137. člen, 8. odstavek: V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas). To velja za prvih 30 delovnih dni.

Za bolniške, ki so daljše od 30 delovnih dni, se izplačuje nadomestilo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS (ZDR, 137. člen, 3. odstavek: Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.)

Izračun nadomestila, ki ga povrne ZZZS se izračuna po naslednji formuli: indeks za preračun boleznin (ki ga povejo na ZZZS in se spreminja vsak mesec) * povprečna bruto urna postavka preteklega leta * 90% * število delovnih ur v tem mesecu. (ZDR, 137. člen, 9. odstavek: Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.)

Tudi v primeru bolniške delavec ne dobi povračila stroškov (npr. prehrana, prevoz), ker mu ti stroški takrat niso nastali.

Jure Snoj,
univ. dipl. ekon.

——————–

In še glede solidarnostne pomoči: s splošno kolektivno pogodbo je določena samo solidarnostna pomoč za primer smrti delavca. Za primer bolezni je treba solidarnostno pomočo določiti s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali pri delodajalcu. Če take kolektivne pogodbe ni, potem vam solidarnostna pomoč ne pripada.

Lep pozdrav,
Katarina