DRUŠTVO
Pozdravljeni.
V kolikor odpreš društvo, ali se moraš v njem takoj zaposliti? Ali lahko društvo najprej glašuje profitno storitev in šele ob morebitnem interesu se zaposli nekdo v njem preko podjemne? Prej pa bi pač samo oglaševali profitno in upali, da se najdejo kupci?
Kako se sklene podjemna? Kam jo je treba poslati, prijaviti?
Kakšne stroške ima društvo z delavcem preko podjemne? Ima še kašne druge stroške, razen z najemnino itd.?
Hvala in lp
Pozdravljeni,
Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanovitelji, skladno z Zakonom o društvih, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Spada pod neprofitne organizacije. Tudi, če se ukvarja s prodajo izdelkov ali storitev, njegov glavni cilj ni dobiček. Večino sredstev pridobiva s kandidiranjem na projektih, donacijami in od drugih podobnih ustanov.
Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo člani društva.
Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 poslovno sposobne fizične oziroma pravne osebe. Ustanovitelji morajo sprejeti sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva (statut) ter izvolijo zastopnika društva.
Zaposlitev v društvih ni nujna, delo v njih je več ali manj prostovoljno. Ker pa se obseg in zahtevnost dela povečujeta, morajo včasih društva tudi koga zaposliti.
Društva največkrat zaposlijo študenta, ki dela preko napotnice. Prav tako obstaja možnost zaposliti nekoga za določen čas ali pa s krajšim delovnim časom, seveda tudi za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Ena od možnosti je tudi delo preko javnih del. Gre za eno od oblik aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji. Brezposelnim se namreč omogoči, da se ponovno vključijo v delo, da odkrivajo nove zaposlitvene možnosti in priložnosti.
Za storitvene dejavnosti je mogoče skleniti tudi podjemno pogodbo. Podjemna pogodba oziroma pogodba o delu se sklene med naročnikom in podjemnikom in sicer se z njo podjemnik zaveže, da bo za naročnika opravil določeno delo, naročnik pa mu je za to dolžan plačati dogovorjeno plačilo. Urejena je v Obligacijskem zakoniku (619-648. člen OZ). Bistvena značilnost podjemne pogodbe je, da si podjemnik sam organizira delo. Pri delu je samostojen, sam je odgovoren za rezultat dela in ni podrejen naročniku, drugače kot pri delovnem razmerju, kjer delodajalec nad delavcem izvršuje nadzor in daje navodila. Podjemnik mora seveda spoštovati navodila naročnika in mu omogočiti nadzor nad potekom dela, a je ta manj intenziven od nadzora delodajalca nad delavcem v delovnem razmerju.
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) obstaja obveznost plačevanja prispevka za invalidsko zavarovanje tudi od podjemnih pogodb in sicer je zavezanec za plačilo prispevka plačnik podjemne pogodbe.
Za dodatna vprašanja smo Vam na voljo ([email protected]).
Lep pozdrav,
LEGAS Kranj
Forum je zaprt za komentiranje.