Kakšne so slabosti pogodbe za določen čas proti pogodbi za nedoločen čas?

Skušam si ustvariti kompletno sliko, kakšne vse so slabosti dela za določen čas v primerjavi z delom za nedoločen čas,

Z nekaj raziskovanja sem ugotovil naslednje:
1. Pri pogodbi za nedoločen čas je lažje priti do kredita na banki.
2. Pri pogodbi za nedoločen čas si lažje razporejaš dopust tekom leta, če gre za pogodbo za eno leto ali več. Pri krajših trajanjih pogodbe namreč dobiš le proporcionalni delež dopusta za čas trajanja pogodbe.

Vem tudi, da od leta 2013 tudi pri odpovedi pogodbe za določen čas delavcu pripada odpravnina (ob izpolnjevanju pogojev), če je bil zaposlen vsaj 1 leto.

So tu še kakšne pomembne stvari, ki jih je dobro poznati? Nekatera konkretna vprašanja:

1. Kako je z bolniško in zdravstvenim zavarovanjem? Npr. da imaš nesrečo ali resneje zboliš in dlje časa ne moreš na delo. Vem, da ti delodajalec lahko odpove pogodbo za določen čas (ali pa je pač ne podaljša), tudi ko si na bolniški, tako da načeloma lahko bolan ostaneš brez službe. Si v tem primeru upravičen do odpravnine ali nadomestila za brezposelnost? Kako je s kritjem stroškov zdravljenja – verjetno si moraš osnovno zdravstveno zavarovanje urediti sam, enako dodatno, ampak je to dovolj?

2. V praksi ponavadi pogodba za določen čas sprva pomeni tudi poskusno dobo. Ali delavcu pripada nadomestilo za brezposelnost, če poskusne dobe ne upravi uspešno (mu delodajalec prekine pogodbo)?

3. Kako je s prispevki (pokojnina itd.), ki jih plačuje delodajalec? So tu kakšne razlike med pogodbo za določen in nedoločen čas?

Bom odgovoril tisto kar mislim da vem:

To je res.

Verjetno je s koriščenjem dopusta ob službi za določen čas slabše, saj so delojemalci pod psihološkim pritiskom in se skušajo izkazati, ter koristiti čim manj dopusta. Ne velja za vse ljudi, enim je vseeno.
Prav tako ni rečeno, da je avtomatsko veliko bolje glede dopusta, če ste zaposleni za nedoločen čas. Lahko da je podjetje majhno, dela veliko, drugi so bolni… in se dopusta enostavno ne da koristiti takrat, kadar se vam zahoče, ne glede na vse papirnate pravice.
Lahko pa vztrajate na vseh pravicah in ugonobite podjetje. Javni sektor pa je svoja zgodba.

Tudi za krajše obdobje vam pripada odpravnina, celo za tri mesece.

Z bolniško in zdravstvenim zavarovanjem je enako, s to razliko da delodajalec pogodbe lahko ne podaljša. Kar lahko stori tudi, če hodite v službo ali če ste bolni.
Do 30 dni bolniške krije delodajalec, sicer pa na komisijo in če odobrijo, potem plačuje zavod za zdravstveno zavarovanje. V praksi to pomeni, da skoraj vse bolniške plačuje delodajalec.
Ko vam poteče delo za določen čas, vam poteče tudi obveznost delodajalca, da jo plačuje.

Pripada mu glede na dolžino zaposlitve, ne glede na uspešnost poskusne dobe.

Ni razlike.

Da povzamem – če ima delodajalec sposobno pravno službo, je razlika med delom za določen in nedoločen čas relativno majhna. Sposoben delodajalec bo tudi delavca, ki je zaposlen za nedoločen čas, odpustil kot tehnološki višek. Tako da varnost delovnega mesta ni absolutna. Še največ storite za varnost delovnega mesta, če podjetju dejansko koristite in več problemov rešujete kot ustvarite. Delo za določen čas pa je odlično za delodajalca, saj lahko delavca dejansko spozna, pa tudi prekine sodelovanje brez tveganja za vlačenje po sodiščih.

Po drugi strani pa razlika v pravni zaščiti med določenim in nedoločenim časom v resnici škodi delavcem. Zaradi nje se delodajalci bojimo zaposlovati za nedoločen čas, saj se tisti, ki ni vešč postopkov, slabega delavca zelo težko znebi. Zato ljudi, v katere nismo 100% prepričani, raje ne zaposlimo. Znižanje pravne zaščite dela za določen čas bi dvignilo nivo zaposlenosti.
Takrat, ko pa gre zares za nohte, pa firme tako ali tako propadejo, včasih tudi zato, ker ne morejo pravočasno odpuščati ali plačati visokih odpravnin. Zato, namesto da bi zgubilo delo 50 ljudi, propade celotno podjetje s 500 ljudmi.