obračun fonda ur na praznik

Zaposlena sem na turistični kmetiji.Dokler se niso začeli pojavljati problemi se nihče ni podrobno spuščal v pogodbo, dopust…Delodajalec pravi, da je registriran kot dopolnilna dejavnost, čeprav je to objekt z 10 sobami in več kot 100 sedežev v restavraciji, in da za njega ne velja kolektivna pogodba iz gostinstva!? Velja pa zakon o delavnih razmerjih, če se ne motim. Imamo minimalni letni dopust, čeprav delamo 6/1. problem pa je nastal, ker nam v mesečno obveznost štejejo tudi praznik, se pravi itak vse praznike delamo, če sipa slučajno fraj si v minusu z urami.To je skregano z logiko, če sem prav seznanjena je praznik vštet v mesečni fond ur in je plačan tudi če si ta dan prost, če pa delaš imaš te ure viška. Ker bom v kratkem menjala službo in imam nekaj ur minusa me zanima ali imam prav in ali lahko zahtevam pravilni izračun teh ur. Delala sem vse praznike v letošnjem letu, razen 25 junij, ko sem bila na dopustu in mi je za ta dan utrgal dopust, čeprav je bil praznik. Kam naj se obrnem po pomoč, ali kaj lahko sama naredim v zvezi s tem? Hvala

Zakon o delovnih razmerjih definitivno velja, temu se sploh ne more izognit. Kolektivne pogodbe lahko samo izboljšujejo pogoje, ožit jih ne smejo:
Preberi si:

127. člen ZDR

(osnovna plača, delovna uspešnost, dodatki)

(1) Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(2) Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(3) Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.
(4) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.

128. člen
(višina dodatkov)

(1) Delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa:
– za nočno delo,
– za delo preko polnega delovnega časa,
– za delo v nedeljo,
– za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.
(2) Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
(3) Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(4) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

137. člen
(nadomestilo plače)

(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini minimalne plače.
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.

159. člen
(trajanje letnega dopusta)

(1) Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca.
(2) Starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
(3) Delavec ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

160. člen
(določanje trajanja letnega dopusta)

(1) Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prejšnjem členu, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
(2) Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.
(3) Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dnevih.
(4) Kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.

168. člen
(odsotnost z dela zaradi praznovanja)

(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih.
(2) Pravica iz prejšnjega odstavka se delavcu lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.

Pa še spremembe ZDR 2007:

54. člen
V 127. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se lahko v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.«.

55. člen
V 128. členu se druga alineja prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»– za nadurno delo«.

58. člen
V 137. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.«.

68. člen
V 160. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

Najlepša hvala. Saj Zakon o delavnih razmerjih sem preštudirala zanima me le a imam prav če vztrajam na temu, da po ustavi RS je praznik dela prost dan, za katerega dobiš plačilo, čeprav si prost, če pa na praznik delaš je ravno tako štet v fond ur s tem, da je plačan bisveno več in da dejanske ure(naprimer 10ur, ki jih oddelaš) se štejejo v nadure? Juti dam odpoved prosim odgovor čimprej. Hvala

Popolnoma jasno je iz zakona (zgoraj sem ti navedla prav tiste člene, ki se tičejo tvojega primera), da je praznik dela prost dan, ki se plača.

Če pa narava dela zahteva, da se na tisti dan dela, pa je potrebno izplačati dodatek za tiste praznične ure. Niso pa to potem še nadure.

Npr. oktober ima 23 dni, 22 je delovnih in 1 praznik.
Plačano mora biti 22*8 navadnih ur + 1*8 prazničnih ur. Če pa delaš na praznik, pa 22*8 navadnih ur + 1*8 prazničnih ur z dodatkom za posebne pogoje dela.
Ne moreš pa dobiti več plačanih prazničnih ur in še šteti te ure kot nadure.
Vse seveda ob predpostavki, da je 5-dnevni delovi teden.

Ne mešaj pa zraven ustave RS; ker nisem prepričana, da je plačilo za praznik tam zapisano. Je pa zapisano v Zakonu o delovnih razmerjih, ki je veljaven pravni akt.

No ampak ravno to mi ni jasno, ker fond ur imamo vsak mesec obračunan skupaj s praznikom. Če je nekdo prost na praznik ima en dan več prost s tem in enako ur kot jaz, ki sem na praznik delala.Jaz pa če sem potem recimo en drugi dan prosta si grem pa v minus z urami, če nimam nadur od prej. Pa tudi to je, da nam praznik obračuna dodatno recimo 7 ur, ali 5 ur če pade na nedeljo, jaz sem pa delala recimo 10 ur. Fond ur se nam obračunava od torka, do sobote 7ur in nedelja 5 ur, kar znese tedensko 40ur. Delamo po principu 6/1. Ne vem sicer koliko se lahko tukaj bunim, ker kot večina zasebnikov nam daje del plače v gotovini in lahko v to všteje kar hoče, čeprav je plačilna lista tudi po mojem mnenju močno mimo. nimamo dodatka na popoldansko, nedelja in praznik je oboje prikazano pod isto rubriko 50% dodatka, 25.6.2008 na praznik sem bila na dopustu, pa mi je na praznik trgal ravno tako dopust kot na navaden dan. Malo me bega, ker recimo v prejšnji službi kjer sem delala, se nam praznik ni štel v mesečni fond ur, če si pa nanj delal si bil plačan 150% in še plus ure smo imeli.

Spoštovani.
Delam pri varnostni službi, ruski turnus. Zanima me ali nam pripada plačan praznik ali ne.Trdijo namreč da nam praznik ne pripada tudi če pade med tednom ker imamo ruski turnus in včasih na praznik delamo, včasih ne.In kaj je s tistim delo na dela prost dan? V letu je praznikov malo preveč. Hvala za odgovor.
Lep pozdrav. Sabina

poglej pod pravni nasveti ali dvojna merila na tem linku.

LP

Če delam na plačan praznični dan in se odrečem dodatku za delo na praznični dan, ali je možno praznične ure koristiti kateri drugi delovni dan, če zakon to dovoljuje, ali samo z dogovorom z delodajalcem, ali je to zakonsko, ali ustavno sporno. Saj po ustavi bi naj bili vsi državljni enakopravni.Zaposlen sem v javnem sektorju. Torej tako praznik je v sredo in jaz sem ta dan razporejen na delo, v četrtek je navadni delovni dan in jaz imam redno izmeno, ali sem lahko ta dan prost in se mi piše 8ur praznika namesto srede. L.P. Darko

Če delaš od ponedeljka do petka, včasih tudi, ko je praznik, potem pač jasno, da ti pripada dodatek za delo na praznik. Ne moreš prisiliti delodajalca, da ti namesto srede, ko je praznik in ko si delal, da frej kak drug delovni dan.

V Ustavi RS, niti v zakonu, nikjer ne piše, da morajo vsi zaposleni biti na praznik doma, ker pač to ni mogoče ali pa npr. da če delajo na praznik, da morajo biti kak drug dan namesto tega dne frej. To bi sicer bilo mogoče, vendar je zakon to razliko rešil na ta način, da je določil obvezno plačilo dodatka na delo na praznik. Stvar zakonodajalca.

Kako pa je z olačilom,konkretno v Zdravstvu…………………………….recimo delam ruski turnus,delavnik mi nanese,da moram delati za praznik,se pravi 12 ur……………….zanima me,kako mora delodajalec obračunati moje praznično delo,ker pri nas tega ne plačujejo.

LP Grega

Ta pravica pa se delavcu lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan….to določilo zakona delodajalci obhodijo tako da tistemu,ki je po razporedu fraj na praznik med tednom,ne priznajo prazničnega nadomestila,ker ta dan po njihovo tako ali tako nebi delal, hkrati pa mu ta isti praznik štejejo v fond ur in mu vzamejo zaradi praznika en dan dopusta,ali pa mora en dan več delati.Tako ta delavec na praznik nima pravice do počitka zaradi praznika pač pa zato ker že prej med vikendom ni imel pravice do počitka in je fraj na praznik po razporedu.

Čeprav razumem, ljudje ki delajo tudi za praznike opravijo več ur na leto, kot tisti ki ne.

Marko in Gorazd oba delata, kot kuharja po 40 ur na teden. Dva dni na teden prosta.

V sredo je praznik. Marko je bil v fraj za praznik in je zato delal v nedeljo.
Gorazd je pa delal v sredo za praznik in je bil zato v nedeljo fraj. Oba sta bila še v soboto fraj.

Gorazd je delal za praznik in dobil dodatek za praznične ure.
Marko je bil fraj v sredo in zato dobilplačilo praznika, kar pomeni, da je v nedeljo delal na dure in dobiš še nedeljske dodatke.

Marko je precej na boljšem potemtakem.

Kdor dela za praznike dela več.