Izkoriščanje na delovnem mestu

pišem za sorodnico, ki dela kot tehnični kader na eni slovenski šoli. Te delavke v splošnem prepričanju, kako se v javnem sektorju nič ne dela, presneto garajo za minimalca. Žal pa se stvari tam drastično slabšajo. Preko vez je ravnateljica vzela nesposobno delavko, ki je denimo za primer v enem šolskem letu po 7 mesecev na bolniškah. Ni tako bolna, saj jo je invalidska komisija dala delat za osem ur z omejitvami, ampak karakterno je tak tip, da nagaja verbalno in fizično in ko je treba kaj več delat, izgine.

Kdo ji daje bolniške? Njen zdravnik ne, jo je ocenil za zdravo, ampak je poiskala v drugem kraju bolj tolerantno zdravnico, ki ji deli z obema rokama bolovanja. Kje je zdaj tu problem? Preostalim delavkam se avtomatsko vsiljuje njeno delo bodisi brezplačno, bodisi za drobiž, ker pa se gre za težko fizično delo, postajajo takšne obremenitve uničujoče za telo, delavke so izčrpane, ponižane in razžaljene. Razumevanja z strani vodstva ni, ob pritožbah grozijo z privatizacijo tehničnega osebja in to je to. Kaj lahko psihično in fizično uničene delavke naredijo, da se zaščitijo pred prvič zlonamerno sodelavko, drugič pred vodstvom, ki jih ne razume? Je kakšen pravni ukrep, pomoč, rešitev…

hvala za nasvete.

Spoštovani,

predlagamo, da se tehnično osebje poenoti ter vsi skupaj podpišejo poročilo direktorju ter predlog za sprejem ustreznih ukrepov, v katerem napišejo svoje videnje zadeve ter vodstvu predlagajo, naj čimprej ukrepa – ter pričakujejo čimveč razumevanja s strani vodstva. Pravnih ukrepov za ta primer pa zakonodaja ne predvideva.

Lepo pozdravljeni!