izročilna prosim pomoč
Pozdravljeni imam vprašanje huh kar ne vem kje naj začnem 🙂
Babica bi rada dala hišo meni, ampak tu nastane problem. Imam še sestro katera se je odselila in noče imeti stikov z babico, niti z očetom. Zato slednja želita hišo napisati name (sedaj je lastnica babica) ker pač skrbim za njiju. Ker nimata nobenih stikov z njo se bojita da bo samo pršla enkrat po smrti in zahtevala nujni delaž (sicer malo dvomim da bi bilo kaj takega lahko res, vendar nikoli ne veš) seveda mi to ne bi bilo ravno všeč saj skrbim sedaj za vse vlagam v hišo pomagam babici in očetu…
Sedaj pa ne vem s katero pogodbo bi bilo to najbolj pametno urediti da bi bila jaz lastnik. Nekaj sem brala o izročilni, vendar mi ni čisto jasna ker nekje piše da je davek, nekje piše da ga ni…
Torej zanima me pri izročilni pogodbi iz starih staršev na vnukinjo je davek ali ne? Je to še vedno prvi red kot piše nekje ali ne? Naslednje vprašanje je prav tako iz teh redov, pri izročilni mora podpisana tudi sestra ali ne? Je dovolj babica in moj oče ter jaz? Glede na to v kakšnih odnosih so bi bilo težko za pričakovati da bi dobili podpis :S Bolj berem o teh pogodbah manj mi je jasno 🙁
No npr da je ta nepremičnisnski davek, koliko približno to znaša so to kaki procenti ali kako? Kdaj davek plača pri izročilni takoj k se podpiše zadeva ali potem ko npr. pride do smrti?
Ne želim si sestre pustiti brez deleža, rada bi jo kasneje izplačala (vzela kredit) a vendar je bolje da ji dam jst denar kot pa da sem vezana takrat pa takrat dati denar, ker če pride do tega lahko samo hišo prodam in jo izplačam, tega pa ne želim, glede na to da vlagam v hišo
Pozdravljeni,
menim, da bi bilo v vašem primeru najbolje skleniti pogodbo o preužitku, ki jo morata podpisati le vidve z babico, možnosti izpodbijanja pa so minimalne. Sestavljena mora biti v obliki notarskega zapisa.
Ne glede na to, ali se odločite za izročilno pogodbo ali za pogodbo o preužitku, pa davka na darila ne bo potrebno plačati, saj kot vnukinja spadate v prvi dedni red, za katere velja v davčna oprostitev.
Lep pozdrav!
Pozdravljena ga. Stropnik,
Prosim za pomoč.
Pred sedmimi leti mi je umrl mož, brez oporoke, nisva imela otrok. .
Dedovanje je bilo po zakonu, torej sestra in brat s tem, da se je brat odpovedal dedovanju v mojo korist. Sklep o dedovanju govori le o delitvi premoženja in nič o kreditu, ki ga je imel mož in sem ga odplačala jaz v celoti in tudi ne o pogrebnih stroških, ki sem jih tudi plačala jaz v celoti in so zaradi okoliščin znašali 6000 evrov ( vse ob prisotnost dveh “nasprotnih” odvetnikov !!!).
Svakinja, dedinja živi v stanovanju (z odraslim sinom in njegovimi vsakokratnimi trenutnimi parterkami), ki je bilo last mojega pokojnega moža, sedaj je postala tudi lastnica 1/4 tega, najemnine oz. uporabnine ne plačuje, niti o tem ne želi govoriti, ker, da je bilo to stanovanje njenih pokojnih staršev in ima ona vse pravice. V resnici je bila še za časa življenja staršev izplačana, brata pa sta dobila vsak polovico hiše (sklep o dedovanju po starših). Zaradi okoliščin (njena ločitev) se je vselila v takrat prazno stanovanje.
Kakeršen koli stik, da bi se dogovorili o koriščenju je onemogočen z njene strani, dostop do stanovanja ni možen, ne odpre vrat, telefonsko številko menja mesečno.
Z možem sva pred 30 leti kupila stanovanje, v katerem trenutno živim in tudi tu je postala ona lastnica 1/8.
Želim si urediti nastalo situacijo, a žal ne gre. Ta hip sem v fazi etažne delitve hiše, vendar se ona ne strinja z ničemer, oz. noče podpisati delitve.
V tej hiši sta sicer dve stanovanji, v drugem živi nečak od mojega pokojnega moža. Njemu bi prepustila s pogodbo (kakšno?….. darilno, izročilno, o doživljenskem preživljenju… teh 3/4 “nerazdeljene” hiše, da bo lahko kot večinski lastnik uredil razmerja, ki so v civiliziranem svetu normalna (plačujem kar uporabljam in poravnavam stroške, ki jih naredim) .
Prosim Vas za nasvet, kako je najbolj preprosto in z najmanj stroški možen prepis nepremičnine na nečaka, ki ni v krvnem sorodstvu ? in kakšen je postopek, “prisiliti” solastnico v etažno razdelitev nepremičnine.
Najlepša hvala in lep pozdrav
Pozdravljeni,
glede na kompleksnost vaših težav in nepripravljenost svakinje na njihovo sporazumno rešitev, se boste v ta namen morali poslužiti sodnega varstva.
Kot solastnica hiše lahko zahtevate, da o načinu njene delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku, če dogovor ni mogoč. Morda bi bilo smotrno v istem postopku razrešiti tudi vajina lastninska razmerja na preostalih dveh stanovanj in se npr. dogovoriti, da preide prvo v izključno last svakinje, drugo v izključno vašo last in posest, morebitno razliko pa ena izplača drugi v denarni protivrednosti.
Če se boste odločili 3/4 solastninski delež prepustiti v last moževemu nečaku, lahko to storite na podlagi različnih pravnih poslov. Vsaka pogodba, sestavljena v ta namen, mora odražati namen, želje in pričakovanja obeh pogodbenih strank. Če želite nepremičnino podariti, izberite darilno pogodbo, vendar je potrebno vedeti, da je slednja med pogodbenima strankama, ki nista v sorodu, obdavčena s sorazmerno visoko davčno stopnjo. Če si želite s pogodbo v zameno za v last in posest prepuščeno nepremičnino zagotoviti pravico do bivanja v stanovanju ali do drugih dajatev in storitev sopogodbenika, izberite pogodbo o preužitku (ta mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa). Lahko pa 3/4 delež enostavno prodate, pri čemer ima svakinja kot solastnica predkupno pravico, pri prenosu lastninske pravice na takšen način pa bo nastala tudi obveznost plačila davka na promet nepremičnin v višini 2% prodajne cene. Ker je od dedovanja minilo komaj 7 let, lahko nastopi tudi obveznost plačila davka na dobiček od kapitala, v kolikor bi prišlo do pozitivne razlike med vrednostjo nepremičnine ob pridobitvi in odsvojitvi.
Lep pozdrav!
Pozdravljeni!
Bom kar začela:
Pred 11 leti je moj deda z izročilno pogodbo predal svoje imetje mojim staršem. Z predajo si je izboril, dosmrtno bivanje v hiši, proste prehode, hrano ob skupni mizi in spodoben pogreb. Hiša v kateri živimo je dvonadstropna, zgoraj sta starša, spodaj pa jaz, mož, moja dva otroka in deda. Pred dvema letoma sta nama z možem moja starša z darilno pogodbo predala spodnje stanovanje, oz. polovico hiše in parcele. Z možem obnavljama stanovanje, vse stroške in dela na hiši, parceli si delimo z starši,..vse kar se dela na hiši prispevama in sva že kar veliko obnovila. Sedaj pa je moj deda začel iskati “svoje pravice” in grozi z tožbo da bo izročilno pogodbo razveljavil. Starša sta dobila dopis od odvetnika, da se je moj deda pritožil da ne izpolnjujeta izborjenih pravic (da nima hrane, omejeno gibanje,…) vse kar je navedel pa je laž. Ni pa navedel, da sva midva z možem lastnika stanovanja in seveda on že 11 let brezkrbno živi, brez vsakršnih stroškov, nič ne prispeva k kuhinji, obnovi,….naj še povem da je strašno zanemarjen in star 82 let.
Zanima me če on lahko razveljavi pogodbo, čeprav se ne krši in sma midva z možem lastnika stanovanja v katerem živi in ga tudi midva delno preživljama?
Pozdravljeni,
izročitelj lahko izročilno pogodbo prekliče zaradi hude nehvaležnosti ali zaradi neizpolnjevanja dogovorjenih obveznosti. Če starši ne bi izpolnjevali bremen, ki so jih prevzeli s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, bi sodišče glede na okoliščine primera odločilo, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa lahko samo zahteva prisilno izpolnitev obveznosti. Če kršitev ni, zahtevek za preklic izročitve ne bi bil utemeljen.
Lep pozdrav!
Spoštovani,
v hudi stiski Vas lepo prosim za pravni nasvet.
Zunaj zakonski partner je s sedaj že pokojnim očetom sklenil pogodbo o izročitvi. S pogodbo so se strinjali vsi zakoniti dediči in soproga.
Sedaj prihaja do nesoglasij, saj se očitno, predvsem en od potomcev, tj. partnerjeva sestra, noče povsem izseliti (čeprav ima stalno bivališče in družino v tujini) in odnesti svojih stvari, prav tako hodi nepovabljeno na nenajavljene daljše obiske.
Težave so tudi s konfliktno mamo, ki izvaja psihični teror nad partnerjem, kot mano. Zaradi nje je okrhano najino zdravje in nisva več isto sposobna za opravljanje službenih dolžnosti, kar se čuti tudi kot močan izpad dohodka.
Partner se trudi izpeljati zadeve tako, da bo za vse, predvsem za mamo, za katero je dolžan skrbeti, čim bolje.
Ključni odstavki pogodbe so naslednji:
– Pogodbene stranke soglašajo, da je predmet te pogodbe tudi premično premoženje, kot so kmetijski stroji in orodja ter gospodarska oprema, ki se nahaja na kmetiji
– Prevzemnik se zaveže nuditi svojemu očetu, ki je izročitelj in materi dosmrtno brezplačno pravico stanovanja v hiši, v obsegu, kot jo sicer uživata ob podpisu te pogodbe.
– Prav tako jima je dolžan nuditi vso potrebno pomoč pri opravljanju osnovnih življenskih funkcij, v primeru bolezni in onemoglosti pa tudi redno toplo prehrano, vso potrebno kurjavo ter skrb za njuno osebno higieno
– V primeru ko zdravstveno varstvo ni mogoče na domu, je dolžan poskrbeti za prebivanje staršev v ustrezni ustanovi ter zanje plačevati tudi stroške, v kolikor nujna pokojnina ne bo zadoščala za kritje domske oskrbe
Izročeno premoženje je vredno 50 000 eur.
Zanima me:
– ali sedaj lahko kdo to izpodbija ali zahteva nujno delež
– kaj točno pomeni “v obsegu, kot jo sicer uživata ob podpisu te pogodbe”? Da mora ostati vse nespremenjeno in da si zase ne moreva urediti bivalnih prostorov? Ali pač mora mama nekje v hiši imeti prostor za spanje, prostor za kuhanje in dnevno bivanje (lahko zaradi boljše funkcionalnosti le v malenkostni spremembi prostrov v hiši?) in souporabo kopalnice (kot je bilo prej)? Kaj je z ostalimi prostori v hiši (klet, drvarnica idr.)?
-glede na to, da ima svojo pokojnino, ali ji je potrebno plačevati tudi vse račune (tudi njene, ne le skupne) ter vso hrano? Kje je (zakonska) meja?
– ali v to pogodbo sodi tudi oprema hiše oziroma prostorov?
– če bo življenje še naprej nevzdržno, ali lahko partner to pogodbo razveljavi? Kako in kakšne so posledice? Kako je glede vloženega (mojega) dela in denarja za obnovo idr. dela na zemljišču?
Res najlepša hvala že vnaprej!
Spoštovani!
Kar je sporazumno dogovorjeno v izročilni pogodbi za primer smrti ne spada v zapuščino, saj ni predmet dedovanja – glede na navedeno tudi uveljavljanje prikrajšanja nujnega deleža zaradi te pogodbe ni mogoče. Vse ostalo premoženje, ki ni določeno v tej pogodbi pa lahko dediči dedujejo. Ker so se dediči strinjali s podpisom te pogodbe, vam ne morejo naknadno izpodbijati pogodbe – razen, v kolikor ne bi izpolnjevali pogodbenih obveznosti. Glede na to, da je oče že pokojen in je postal lastnik omenjenega premoženja vaš partner, lahko na svoji posesti normalno vzdržujete hišo in ostale nepremičnine ter naredite prizidek itd. Ga. mora sama poskrbeti za plačilo računov iz sredstev pokojnine, v primeru pa, če ji le-ta ne zadošča za plačilo tekočih stroškov, ste ji dolžni zanje dodati vi. Z razveljavitvijo pa je tako, da v primeru, če se vaše razmerje s sopogodbeniki tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva s tožbo na sodišču, da se pogodba razveže. Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, lahko sodišče na podlagi tožbe prenovi vsebino vašega razmerja ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine. Prav tako lahko spremeni preživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki. V primeru razveze izročilne pogodbe lahko zahtevate vračilo vlaganj in povračilo stroškov oskrbe. Gre za pravno zahtevno področje, zato vam priporočamo, da si poiščete odvetnika po lastni izbiri, ki vam bo pomagal uveljaviti vaše pravice. Ne glede na vse pa vam predlagam, da v vsakem primeru poskrbite, da bo vaše življenje bolj vzdržno, saj tako trpinčenje nima smisla. Taščo postavite pred dejstva in pri njih vztrajajte.
Lepo pozdravljeni!
Najlepša hvala za odgovor, je v pomoč!
Pozdravljeni!
Imam kar nekaj vprašanj glede situacije pri nas doma. Da malo opišem. V hiši živimo babica, njena hčerka (moja mama) in jaz. Skupaj z babico živi tudi njen ”varovanec” (starejši gospod, za katerega skrbi in živita skupaj-občasno pri nas doma, vmes pa v drugem kraju, kjer ima on stanovanje). V kakšnem razmerju sta babica in gospod ne vem točno, vem pa, da skrbi zanj, ker je napol slep in je tako tudi ona na primer upravičena do nekaterih ugodnosti ko ga spremlja. Skupaj sta že kar nekaj let. Ker se mama in babica zelo slabo razumeta in prihaja do nenehnih prepirov, klicanja policije itd, me zanimajo naslednje stvari:
-babica je pred leti z darilno pogodbo izročila mami zemljišče (gre se za njivo in ohišnico). Ali lahko mama, če bi prišlo tako daleč, zahteva, da ji babica nekako plača koriščenje zemlje?
-v primeru, da babica umre pred gospodom, je kakšna možnost, da on zahteva njen del hiše (tudi hiša je razdeljena-četrt pripada mami, ostalo babici)
-babica včasih tudi namerno uniči stvari (na primer garažna vrata), ki jih je v celoti plačala mama. Ali ima mama pravico zahtevati vračilo stroškov za škodo, glede na to, da so vrata na objektu, ki bi naj bil skupen? Ker smo mislili, da je to poškodba lastnine, smo klicali policijo, ti pa so nam povedali, da v tem primeru ne morejo storiti ničesar, saj ni natančno določeno čigav je objekt (mamin ali babičin). Torej, koliko jaz razumem: ko se natančno določi kdo je lastnik česa, šele potem lahko mama zahteva povračilo stroškov za kakršna koli popravila škod ki bi jih povzročila babica?
-ker se mama in babica nikakor ne moreta dogovoriti glede razdelitve sedaj še skupnih objektov (dveh stavb), je babica predlagala, da se vse skupne stavbe prepišejo name. Jaz sem študentka, študirala bom vsaj še štiri leta. V primeru, da se stavbe res prepišejo name, s katero pogodbo bi bilo to najbolje urediti? Ali je možno zahtevati, da se babica odseli? Recimo, da se zadeve prepišejo name. Ali to potem pomeni, da sem jaz dolžna skrbeti za babico do njene smrti? Torej v primeru da gre v dom, da jaz plačam del doma za ostarele? Pa čeprav sem študentka in brez lastnih dohodkov (razen če se k temu šteje državna štipendija)? Prav tako me zanima, če sem potem jaz v primeru babičine smrti dolžna skrbeti za tistega gospoda, za katerega sedaj ona skrbi, ali plačevati za njega dom za ostarele?
-ali je možno, da mama odkupi babičin delež? Ali je potem še vedno dolžna zanjo skrbeti (v primeru da se ne prepišejo objekti name)?
-ker je mama že veliko vložila v hišo in ima za vsa dela dokazila (račune) me zanima, ali lahko babica zahteva te prostore zase, glede na to, da je to več kot bi naj imela mama (več kot četrt hiše in prostori v drugih ”skupnih” objektih)?
-ali lahko babica prepove kakršna koli dela (prenove) skupnih objektov?
-imam še eno sestro, ki pa ne živi več z nami. Kako se deli premoženje po smrti moje mame? Vse kar bi babica dala prepisati name, bi bilo moje, ostalo (mamin del) pa bi se delil na pol? V tej hiši bom verjetno ostala in jo vzdrževala jaz. Kaj pomeni, da lahko nekdo zahteva nujni delež?
-kaj je to brezplačna pravna pomoč? Ali sem do nje upravičena?
Se opravičujem za ogromno število vprašanj, ampak situacija je res zapletena in preden se podam v kakršen koli prepis želim, da mi je vse jasno. Že vnaprej se zahvaljujem za odgovore.
Lep pozdrav, Jerneja
Spoštovani!
Vaša mama bi lahko od babice zahtevala plačilo za koriščenje zemlje le kolikor bi med njima obstajala odplačna pogodba o ustanovitvi služnosti – razen,če imate v mislih plačilo uporabnine, če torej vaša babica podarjeno njivo izkorišča za pridelovanje poljščin zase in to brez privoljenja vaše mame.
Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku: njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Obstoj zunajzakonske skupnosti se presoja od primera do primera, bistveno pa je, da se ta skupnost kaže tako v skupnem prebivanju kot v ekonomski soodvisnosti ter tudi v intimi med partnerjema. Možno je torej, da se bo k dedovanju po vaši babici priglasil tudi njen prijatelj.
V skladu z Obligacijskim zakonikom je tisti, ki drugemu namenoma povzroči škodo, to dolžan povrniti. Odškodninska terjatev zastara v 3 letih od dneva, ko ste izvedeli za samo škodo ter storilko. V vsakem primeru pa ta terjatev zastara v 5 letih odkar je nastala škoda. Dokazovati boste morali nastanek škode (uničena vrata), krivdo storilke ter pa vzročno zvezo. Pri tem mora vaša mama kot oškodovanka dokazovati obstoj določenih predpostavk civilnega delikta, tj., da škoda izvira iz nedopustnega dejanja, da je škoda sploh nastala (obstoj škode) ter da obstaja vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem povzročitelja (konkretno babice) in nastalo škodo.
Glede prepisa premoženja na vas imate na voljo naslednje pogodbe obligacijskega prava: darilno pogodbo, izročilno pogodbo, pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter pogodbo o preužitku. Vsaka izmed omenjenih pogodb ima tako prednosti kot slabosti, glede na dane podatke pa težko presojamo katera bi bila bolj ugodna za vas. Sestavni del nekaterih navedenih pogodb (npr. pogodbe o dosmrtnem preživljanju in pogodbe o preužitku) je tudi skrb za pogodbeno stranko. Pri darilni pogodbi tega pogoja sicer ni, jo je pa možno preklicati, če pride darovalec po sklenitvi darilne pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje ali zaradi hude nehvaležnosti. Darilno pogodbo kot neodplačni pravni posel lahko izpodbijajo tudi darovalčevi upniki. Slednji lahko izpodbijajo vsa dolžnikova neodplačna razpolaganja s katerimi so bili odškodovani, razen običajnih priložnostnih daril in daril, danih iz hvaležnosti, ki so sorazmerna premoženjskim zmožnostim dolžnika. Upravičenci do izpodbijanja darilne pogodbe so tudi nujni dediči po darovalcu. V primeru, da je prizadet njihov nujni delež, lahko zahtevajo razveljavitev neodplačnih pravnih poslov zapustnika, to je daril, ki jih je v zadnjem letu svojega življenja naklonil komurkoli ter vštevanje daril, ki so jih kadarkoli prejeli njegovi dediči. Slednje lahko zahteva vsak sodedič, če ni zapustnik izrecno določil, da naj se posamezno darilo dediču ne všteva v njegov dedni delež. Darila se vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila prejeta, torej od kasnejšega proti zgodnejšemu, dokler se ne nabere dovolj premoženja za pokritje nujnega deleža.Ob sklenitvi izročilne pogodbe pa se morejo z razdelitvijo strinjati vsi izročiteljevi potomci ter njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da dedujejo, sicer ni veljavna. V kolikro bi se torej vaša mama (če je edini otrok vaše babice) strinjala s tem, bi lahko vaša babica vam izročila vse svoje premoženje.
V skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je dolžnost preživljanja na staršev na otrocih kolikor je to v njihovi moči.
Vi ste za babico dolžni skrbeti kolikor bi se o tem dogovorili s pravnim poslom (pogodbo).
Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Kljub temu, če bi vaša mama na naveden način izplačala vašo babico, pa je še vedno dolžna skrbeti za njo na podlagi določil Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kolikor je to v njeni moči.
Če je vaša mama vlagala v solastno nepremičnino s soglasjem babice, lahko od nje zahteva tisto za kar je bila ta obogatena. Vsako vlaganje ob izostanku ustreznega dogovora ima lahko za posledico povečanje vrednosti solastnih deležev sorazmerno v korist obeh solastnic, vaši mami pa ostane le verzijski zahtevek – zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Po smrti vaše mame sta dedinji vi in vaša sestra, vsaka do ½. Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Naštete osebe, so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. V vašem primeru bi bila nujni dedič le vaša sestra. Nujni dediči so tisti zakoniti dediči, ki jim pripada po kogentnih določbah zakona o dedovanju del zapuščine oz. del premoženja, ki jim ga je zapustnik odtegnil z neodplačnimi razpolaganji. Višina nujnega deleža je odvisna od stopnje sorodstva in znaša ½ zakonitega dednega deleža za potomce, zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja in 1/3 zakonitega dednega deleža za druge nujne dediče. Nujnega dediča sodišče upošteva le na lastno zahtevo, nikoli po uradni dolžnosti.
Brezplačna pravna pomoč predstavlja uresničevanje pravice do sodnega varstva, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (Zakon o socialnem varstvu). Oseba, ki je po zakonsko določenimi pogoji upravičena do takšne pomoči, jo lahko koristi za celotno ali delno pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Vsakdo, ki je lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči in je v spornem razmerju, si mora prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Brezplačno pravno pomoč izvajajo na okrožnih sodiščih, delovnih (in socialnem) sodiščih ter na upravnem sodišču skladno z Zakonom o brezplačni pravni pomoči, pri čemer lahko za dostop uporabite ustrezne obrazce. Podatki o naslovih in uradnih urah so na voljo na podstraneh sodišč.
S spoštovanjem!
Pozdravljeni!
Moje vprašanje bo kratko…
Sestri je babica z darilno pogodbo s klavzulo preužitka pred cca. 20 leti prepisala parcelo na kateri še vedno stoji starejša hiša. Kasneje sta zaradi te parcele prišli tudi v sodni spor. Babica se namreč ni strinjala, da se na parceli zgradi poslovni objekt ampak stanovanjska hiša v kateri bi imela na starost svoje prostore – tako kot je določala darilna pogodba.
Moja mati se je vsem pravicam iz tega naslova v korist hčerke odpovedala, skrbi pa za mojo bolno ostarelo babico (oz. svojo mati). Ali lahko po babičini smrti kot vnukinja izpodbijam darilno pogodbo, ki sta jo podpisali sestra in babica ? In ali mi priprada nujni delež?
Spoštovani!
Glede na to, da je v darilni pogodbi tudi klavzula o preužitku, boste verjetno morali dokazovati, da je šlo za darilo, ker sestra dejansko za babico nikoli ni skrbela in se klavzula ni uresničila. Če boste uspeli, boste morali zahtevati vrnitev darila v zapuščino in na podlagi tega nujni delež.
S spoštovanjem!
Forum je zaprt za komentiranje.