Ko dedič postane dolžnik

Spoštovani. Po pokojnem očetu sem dedovala le nujni delež, to je 2/16 od polovice hiše. Ta hiša ni zemljiško knjižena. Z ostalimi dediči se ne morem dogovarjati. Kaj naj storim, da nekako pridem do svojega deleža? Ali oni lahko prodajo hišo brez moje vednosti? Kam naj se obrnem, da potrdim črno na belem svoj delež in posledično od njih zahtevam, da me izplačajo ali mi dovolijo uporabljati moj delež hiše?
Naslednje vprašanje se tiče prevzema dolgov po pokojnem. Pasiva v sklepu o dedovanju vsebuje dve terjatvi (prva v znesku 100.-eur in druga za 2.733.-eur). Čez približno dva meseca sem dobila prvo terjatev (od sodišča) v znesku 491.-eur in drugo terjatev (od družbe za izterjavo) za 3.485.-eur. Ali je možno, da so se zneski tako zelo povečali? Na mene pade 2/16 tega, kar predstavlja okoli 500.-eur.
Bojim se, da bom na koncu kratko potegnila. Od očeta nisem nikoli nič imela, za preživnino nisem dobila niti centa, zdaj moram pa še plačevati njegove dolgove.
Vnaprej hvala za vašo pomoč in lep pozdrav.

Spoštovani,

Skladno s 1. odstavkom 69. člena ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari. Solastnino je mogoče razdeliti na dva načina:

Sporazumna razdelitev,
Sodna razdelitev.

Sporazumna razdelitev solastnine

Sporazumno delitev solastnine je mogoče doseči v primeru, če se vsi solastniki strinjajo z delitvijo in načinom delitve solastnine. V tem primeru se sklene pogodba o razdelitvi solastnine. Solastniki se lahko povsem sami odločijo, kako bodo solastnino razdelili (npr. tako, da eden postane lastnik stvari in ostale izplača ali npr. tako, da na stanovanjski hiši vzpostavijo etažno lastnino in potem postanejo lastniki posamezne etaže). Solastniki se lahko tudi dogovorijo, da stanovanjsko hišo prodajo in si kupnino razdelijo (vendar to niti ne bi bil postopek razdelitve solastnine ampak razpolaganje s solastnino).

Pri sklenitvi pogodbe o razdelitvi solastnine so potrebna notarsko overjena zemljiškoknjižna dovolila tistih solastnikov, ki na svojem solastniškem deležu dovoljujejo vknjižbo drugega solastnika. Z davčnega vidika pa je pri taki pogodbi potrebno, da vsak solastnik po razdelitvi solastnine prejme v last enako vrednost, kot je bila vrednost njegovega solastniškega deleža. V takem primeru je namreč takšna pogodba o razdelitvi solastnine davka prosta.

Če se solastniki o načinu delitve ne morejo sporazumeti (npr. eden od solastnikov nasprotuje sklenitvi pogodbe o razdelitvi solastnine), potem se solastnina lahko sodno razdeli, in sicer v nepravdnem postopku. Točna pravila, kako se solastnina razdeli, določa 70. člen SPZ. Tisti od solastnikov, ki želi solastnino razdeliti, mora na sodišče vložiti predlog za razdelitev solastnine. Sodišče nato solastnino razdeli in o tem izda sklep.

Temeljno vodilo pri tem postopku je, da solastniki pri razdelitvi v naravi dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (to pomeni, da se solastnina fizično razdeli). Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča ali če bi se zaradi fizične delitve zmanjšala vrednost stvari, sodišče odloči, da se stvar proda in da se kupnina razdeli. Lahko pa sodišče na predlog solastnika odloči, da mu namesto prodaje pripada stvar v celoti, pri čemer mora izplačati druge solastnike. V tem primeru ostali solastniki vse do popolnega poplačila obdržijo zastavno pravico na nepremičnini.

Terjatev se lahko poveča na račun obresti ter stroškov izvršbe.

S spoštovanjem!