Rubež

Spoštovani,
dobila sem sklep o izvršbi na premičnine in/ali rubež na plačo in glede na to, da imam na banki kredit, katerega mesečni obrok nanese 1/3 osebnega dohodka (trenutno porodniškega nadomestila), predvidevam, da se bo rubež opravil na premičninah. Zanima me, po kakšnem sistemu se opravi rubež? Se izvršitelj predhodno najavi in ali mora rubež opraviti v moji prisotnosti?
Zanima pa me tudi ali obstaja kakšna varianta za zamik plačila, glede na to, da je sklep že pravnomočen?
Hvala za odgovore.

Spoštovani,

Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 3/2007, uradno prečiščeno besedilo ZIZ-UPB4; v nadaljevanju: ZIZ) določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja.

Tretje poglavje določa postopek opravljanja izvršbe (členi 46 do 52), ki med drugim določa, da se izvršba opravi v mejah, določenih v sklepu o izvršbi in da se izvršilna dejanja praviloma opravljajo ob delavnikih, in to podnevi. Nadalje 49. člen določa, da je izvršitelj dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače. Pri izvršilnih dejanjih v dolžnikovem stanovanju, pri katerih ni navzoč dolžnik, njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega gospodinjstva, morata biti navzoča dva polnoletna občana. Kadar je treba opraviti izvršilno dejanje v zaklenjenem prostoru, pa dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, ga na podlagi odredbe sodišča nasilno odpre izvršitelj v navzočnosti dveh polnoletnih občanov. Minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim predpisom natančneje predpiše ravnanje izvršitelja pri opravljanju izvršbe.

Podzakonski predpis v skladu s četrtim odstavkom 49. člena ZIZ je Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Ur.l. RS, št. 18/2003, 46/2005 Odl.US: U-I-110/03-16, Up-631/03-13, 83/2006; v nadaljevanju: Pravilnik).

48. člen pravilnika določa prepoved vnaprejšnje obvestitve zavezanca. Izvršitelj pred odhodom na kraj oprave izvršilnih dejanj ne sme obvestiti zavezanca, niti na kak drug način povzročiti, da slednji za to izve, razen takrat, ko gre za prisilno izpraznitev prostorov oziroma, če je obveznost obvestitve določena z zakonom, drugim predpisom ali aktom organa, ki je določil izvršitelja.

Upnik lahko, v primeru, da se uspeta dogovoriti o zamiku plačila, sodišču predlaga odlog izvršbe. O tem se morate torej dogovoriti z upnikom samim.

Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, v naslednjih primerih:

1. če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložil izredno pravno sredstvo;
2. če je vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe;
3. če je vložena tožba za razveljavitev arbitražne odločbe, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;
4. če je vložena tožba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;
5. če je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba;
6. če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor;
7. če je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti;
8. če je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni;
9. če je dolžnik ali udeleženec v postopku zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe,
10. če je dolžnik začel pravdo ali drug postopek zaradi nedopustnosti izvršbe.

S spoštovanjem!