Povprecnost clovestva
Pozdravljeni!
Vsakokrat ko sem v druzbi vrstnikov ali tudi oseb, starejsih od mene, zapazam
praznino, ki mi jo nudijo vse te osebe. Opazil sem, da so ljudje zadovoljni z
obicajnim zivljenjem. “Obicajno” pomeni zame hodit okoli s prijatelji, zurat,
hoditi v solo, imeti punco, ali pa, ce je kaksen bralec ze starejsi, imeti druzino,
sluzbo in se, tako kot mlajsi, ubadati z ljubezenskimi zadevami in medcloveskimi
odnosi v ozjem okolju. Ta povprecnost clovestva me napolnjuje z grozo in
strahom, ko vidim, da so ljudje zadovoljni nad zivljenjem, ki ga zivijo, obenem pa
me to navdaja z mocjo, da se ljudem pove resnico. Zadovoljni so s stvarmi, ki so
jim kratkomalo ze ponujene na krozniku (zadovoljni so z odtujujoco sluzbo,
zadovoljni so, ce se gredo napit konec tedna, zadovoljni so, ko komentirajo
svetovno dogajanje in pri tem so prepricani, da so osvesceni in inteligenti,
zadovoljni so, ko lahko debatirajo o neki osebi, o njenih dobrih in slabih
lastnostih, in tako naprej v nedogled). Na zacetku sem tudi jaz sodeloval v takih
stvareh, nato pa sem videl, da vse to ni cisto nic vredno.
Jaz vsekakor NE pravim, da se je clovek oddaljil od svojega smisla, od smisla
zivljenja. In sploh se ne strinjam z nihilizmom. Morda vas bo presenetilo, da
citiram Sartra:”Clovek je obsojen na svobodo.” Dam mu prav. Clovek nima
apriorno dolocenega smisla zivljenja. “Obsojen, ker se ni sam ustvaril – pa je
vendarle svoboden.” (Sartre) Skratka, mi sami si moramo postaviti smisel
zivljenja, ker clovek ni nastal z nekim dolocenim namenom.
Pri tem mi bo ogromna mnozica povprecnih ljudi rekla:”No, torej, zakaj nam
sploh tezis, ce si sam rekel, da si moramo sami postaviti smisel zivljenja? Torej
vsak naj zivi za svoj smisel – pa naj bo to opravljanje drugih ali debatiranje o
motorjih, itd. v neskoncnost.” S tem koncujem uvod v ta moj post. Jedro mojega
posta je odgovor tem povprecnezem, ki bi mi tako odgovorili.
Vse kar sem nastel v tekstu, ki je postavljen med oklepaje pred tem stavkom v tem
postu (Pazi, med oklepaje, ne med navednice! – izvzeto Sartre seveda) so za
cloveka avtomatske stvari (nekatere od teh so nastale zaradi krivicne druzbene
ureditve, toda to je ze nadaljevanje te moje teme, ki je v tem postu ne bom
obravnaval). Avtomatske, da, toda v tem primeru aposteriori. Aposteriori pa so
postale spet zaradi druzbe (glej prejsnji tekst med oklepaji).
Problem je v tem, da to, kar je nastalo aposteriori, ljudje jemljejo kot apriorno
(druzbene vzorce itd.) Nic ne bi bilo narobe, ce bi tele aposteriorne forme smisla
zivljenja izhajale iz nerazredne druzbe, zal pa se je zgodilo, da je vladajoca elita
svoje lastne aposteriorne forme vcepila nizjim slojem, ki kulturno niso samostojni
ravno zaradi svojega podrejenega ekonomskega polozaja. Kljub temu, da sem
rekel, da ne bom obravnaval ekonomske strukture druzbe, je bilo nujno, da sem
omenil kar sem omenil v prejsnjem stavku.
Mnenja sem, da je to dovolj, da v vas sprozim globlje misljenje. Vem, da vse to,
kar sem napisal, je neznaten delcek tistega, kar bi vam rad napisal. Toda v tej
situaciji nocem biti predolg, to pa zato, ker je iz vas sistem naredil nerazmisljajoce
in necutece stroje, ki se apriorno ravnajo po aposteriornih formah.
Zelo rad bom sprejel komentarje in kritike na racun tega mojega posta, seveda pa
sem pripravljen tudi na zelo ostre napade in ocitke, do katerih bo, po moji
objektivni presoji, nedvomno prislo.
SLOVARCEK:
a priori=nekaj, kar je vrojeno, od vsakega izkustva neodvisno spoznanje
a posteriori= iz izkustva dobljeno spoznanje
Sartre=francoski filozof, eksistencialist
P.S. Izraz ‘povprecnezi’ ne uporabljam v zaljivem smislu besede. Posluzujem se
tegale izraza, ker se se najbolj priblizuje dejanskosti.
P.S.S. Nimam se za odresenika clovestva. Imam se za cloveka, ki se je resil
aposteriornih form, ki mu jih hoce sistem podati kot apriorne.
Me veseli, da sem lahko prebrala tvoj sestavek. Strinjam se z vsem napisanim. Razen s tem, da je človek bil ustvarjen brez določenega smisla življenja. Praviš, da je ta sistem iz nas naredil “nerazmisljajoče in nečutece stroje, ki se apriorno ravnajo po aposteriornih formah”. Velja. Morda tako zgleda navzven. Vendar je, kot sam ugotavljaš, “vladajoča elita svoje lastne aposteriorne forme vcepila nižjim slojem, ki kulturno niso samostojni ravno zaradi svojega podrejenega ekonomskega položaja”. Povej mi, kaj se zgodi v današnji “demokratični” družbi s človekom, ki svojo morebitno nevkalupiranost kaže tudi navzven? Ne govorim o kazanju s prstom nanj tistih drugih miselno podrejenih in nerazmišljajočih. Pač pa o tej vladajoči eliti, ki ima žal danes še vedno zaradi obstoječe ekonomske ureditve tudi prisilno moč, da te utiša. Tako ali drugače. Si tako pogumen, da se ji naglas zoperstaviš?
Janja
Toliko stvari si nametal vkup, da sploh ne vem, kaj naj rečem, kje naj začnem.
Vsekakor si dosegel svoj namen in sprožil v meni razmislek. V glavnem se strinjam s tabo, toda sprememba česarkoli se vedno začne pri sebi. Lahko poveš kaj o tem, kaj konkretno ti storiš, da ubežiš ukalupljanju, praznosti, povprečnosti…?
Spreminjati ljudi, govoriti jim o njihovi praznini…..Poskušaj povprečnemu Slovencu dopovedati kako bedasto je njegovo poskakovanje “kdor ne skače ni Slovenc”!
Bi rekla, da je moja svoboda tudi zavedanje in sprejemanje lastnih omejitev. Imam pa sanje in misli. Vsak je sebi odgovoren in vsak naj živi zares svoje življenje.
Pa da te še malo špiknem: govoriš o prazni zadovoljnosti ljudi, ki komentirajo tuja življenja. Kaj pa ti počneš v svojem postu, kje, kdo ali kaj si ti v vsem tem? Drugačen? Povej kaj o tej drugačnosti!
Pa ne me narobe razumeti – mi je všeč tvoje razmišljanje!
LP
For a Better tommorow:
mislim, da si zgrešil forum. Tale je namreč namenjen knjigam, ne pa nakladanju arogantnih oslov, ki mislijo da so nekaj več kot mi, “povprečneži”. In slovarček, lepo prosim, podcenjuješ nas povprečneže in s tem dokazuješ da si sam neumen.
Mogoče sem bil malo preoster, tvoje pisanje vendarle nedvoumno razkriva da si še mlad in nezrel.
lep dan še naprej
jest
P.S.: sploh pa imaš probleme s slovenščino, kar tudi ni znak neke nadpovprečnosti in razgledatostni.
Pozdravljen! Ti lahko rečem “Za boljši jutri”? (Slovenščina je moj materni jezik in za moja ušesa najlepše zveneča govorica).
Tudi v meni si sprožil razmišljanje in odločila sem se, da ti napišem par vrstic. Moje mnjenje? Po pisanju sodeč si mlad fant. Rekla bi, da ti manjka še precej življenjskih lekcij in če si se odločil katero poiskati v tem forumu, prav.
Prvič: ne podcenjuj ljudi. Da tu govoriš ljudem o nerazgledanosti in “povprečnosti”… ne bi bilo treba. Veš, večina ljudi, ki sodeluje v tem forumu, veliko bere. Zato slovarček ne bi bil potreben. V dosti stvareh se strinjam s teboj, ampak moral se boš še precej “dodelati”. Po pisanju se vidi, da se iščeš.
Če ti ljudje okrog tebe “nudijo” le praznino, si poišči družbo, ki te bo razumela in bo po tvojih merilih. Od pravih prijateljev in dobrih ljudi z visoko postavljenimi vrednotami se lahko ogromno naučiš. Človek si sam izbira prijatelje. (Kot pravi Sartre: “Človek je obsojen na svobodo.”) Mogoče boš rekel: “Kaj pa sploh so te vrednote? Dandanes je svet pokvarjen in “običajen” in ljudje sploh ne vedo za kaj živijo. Povedati jim je treba resnico, da bodo ukrepali.” Res misliš, da si odkril studenec modrosti, ko si ugotovil, da je današnji svet tako povprečen in zadovoljen sam s seboj? Če boš zelo odprt za različne poglede in nova razmišljanja, boš čez pet let ugotovil, kako napak si razmišljal in kako si bil neveden. Malce skromnosti ti ne bi škodilo.
Drugič: zavedaj se, da se človek stalno uči, vsak dan, in da je to proces, ki traja vse življenje.Odkril si določene življenjske resnice o “puhlosti” materialnega in (upam) ugotovil, da se smisla, prave sreče, ljubezni ne dobi kar tako in da se tega tudi kupiti ne da.
Tretjič: človek z opletanjem s tujkami in citiranjem filozofov ne dokazuje nujno svoje razgledanosti in načitanosti. Veliki misleci znajo povedati nadvse zapletene stvari s preprostimi besedami.
Zaključujem, da ne bom predolga. Že moji predhodniki so ti zelo lepo in (večinoma)
v ne preostrem tonu povedali vse. Nisi pričakoval tega, kajne?
Lep pozdrav, Barbara.
P.S.:Obrusi malo slovenščino!
Kaj pa vem. Mogoče je “fant” le prebral nekaj od Sartreja, pa želi sedaj z nekom diskutirati oziroma podeliti svoje razmišljanje oziroma dobiti odziv, če mogoče razmišlja v pravi smeri. Česar pa po moje nihče ne ve. Mogoče je slovarček dodal zato, ker tudi sam ni razumel teh besed in ponavadi ljudje sodimo soljudi po nas samih. Mogoče pa drži tistih nekaj ugotovitev zgoraj. Mogoče držijo pa kar vse. Mogoče…
Janja
FBT, napisal si nekaj, ker si potihem upal (ali pa ne), da morda naletiš na koga, ki ti ne bo kontriral. In tu nastopim jaz. Na podoben način svet dojemam že nekaj časa. Želiš si kontakta z drugimi ljudmi, a vsa konverzacija z njimi je puhla – v smislu – usmerjena na materialne reči in na vse, kar se lahko dojema površinsko, brez večjega razmišljanja.
Tudi jaz sem velikokrat poskušala “prepričevati slepca, da lahko vidi”, pa ni šlo. Prav tako kot ti, sem načela temo tistega, ki naj bi videl nekaj več s tistimi, ki so slepi. Pa ne gre. Priporočam ti knjige Neala Donalda Walscha Pogovori z Bogom.
Predno sem naletela nanje, sem si velikokrat postavljala vprašanja kot so, kaj sploh delam tu na Zemlji, saj se med večino ljudmi počutim kot tujec. Saj ima vsak tudi dobre plati (eni so polni humorja, drugi zabavni, tretji prijazni, polni topline itd.). Verjamem, da jih večina ne misli slabo, pa vendar…
Ni užitka v komunikaciji, ni tistega “nekaj več”. No, in v teh zgoraj omenjenih knjigah naletim na zanimivo pojasnilo, ki se bo slepcem seveda zdelo kot iz trte zvito. Pa nič zato. Slabše zanje. Namreč, da na zemlji niti ne moremo pričakovati, kaj “več”, saj so ljudje na njej na stopnji jasli med večino civilizacij v vesolju. Tega česar si želiva oba, naj bi bila sposobna višje razvita bitja, ki jim je jasno več stvari (opisano v 3. knjigi), a med drugim tudi to, da so vsi ljudje eno – kar pomeni, če narediš nekaj slabega drugemu, to dejansko narediš tudi sebi. ITD, to je le en insert – to zavedanje, da so vsi eno (torej del večjega bitja-nekako kot so atomi v našem telesu) jih pripelje, da vsak dela predvsem za dobro celotne družbe, ker vedo, da bodo tako naredili dobro tudi samim sebi (v smislu,če je le ena celica v našem telesu bolna, je to za celotno telo slabo). Na zemlji menimo, da je vsak zase, torej da smo ločeni in vsak skrbi le zase ali za svojo družino.
In mislim, da je prav to tisto, kar žalosti. Hrepeniš po tem, da bi vsi delali dobro za vs, a to nikomur ne uspe. Celo takim kot si ti FBT in jaz ne. Ne potrebujem odgovorov oseb, podobnih zgoraj mislečim, saj njih argumente (ali naj raje rečerm izgovore) poslušam že vrsto let. Naj se oglasijo raje tisti, ki “vidijo”.
Hm. Ko sem tako razmišljala tudi sama, sem bila stara okrog 20 let. Sploh se nisem mogla sprijazniti, da so ljudje tako prekleto dolgočasni in ujeti v tako podobne zgodbe, da kar glava boli… Kako so lahko ljudje taki, da se kot po tekočem traku poročajo, imajo otroke itd itd. vsi po enakem sistemu in vzorcu…bljak, groza.
No, malo kasneje sem si priznala, da dokler ljudi opazujem, zgrešim svoje bistvo. To, kar je njihovo življenje, se mene ne tiče. Če mislim drugače, potem si naj ustvarim tudi drugačno življenje. Če razmišljam o nečem več, o nečem drugačnem… si bom ustvarila pač svoj stil življenja. Pa vendar kaj je tisto, kar dela moje življenje tu na zemlji edinstveno? To, da živim v skladu s tem, kar sem. Pa, da se nikakor ne pustim povleči v stroj avtomatičnosti, samoumevnosti, neresnice. To je največ, kar sedaj zmorem.
Pa ti?
Pa še nekaj.
Pisal si: “Toda v tej situaciji nocem biti predolg, to pa zato, ker je iz vas sistem naredil nerazmisljajoce in necutece stroje, ki se apriorno ravnajo po aposteriornih formah.”
Bom pa še jaz predvidela kako je tvoja situacija:
Veš kako si razlagam tvoje besede in naravnanost?
Da se žal počutiš tudi sam kot stroj, pa tega niti najmanj ne bi rad. In tako se postaviš izven ali nad večino, ki jih je doletela taka usoda…, da vzržuješ kontrolo nad svojo usodo.
Mislim, da je ustvarjalnost tista, ki ti lahko daje občutek, da nisi v neki strukturi, formi. Torej, kaj ustvarjaš?
Filozofija in analiza, zame osebno, ni ustvarjalna.
– Jan Hrup –
Kradel misli iz knjige Zofijin svet?
Saj sem citiral (in napisal ime filozofa, v tem primeru Sartre), da bi lahko vse skupaj poenostavil. Le glej no, sprva me obsojajo, da podcenjujem ljudi. Ker sem vedel, da se bo to zgodilo, sem dal vse citate med navednice, to pa tudi zato, da me ne bi kdo tozil zaradi ‘kraje’. Ljudje so me obtozili, da sem prevec kompliciran. Zaradi prejsnjih izkusenj sem vso to zadevo poenostavil.
Poleg tega pa kradem misli…..torej ce se recimo strinjam s kakim filozofom, pomeni da mu kradem misli. Torej nihce se ne strinjati z nobenim, drugace je to ze kraja misli. Zanimivo. Se nikoli v zivljenju nisem slisal za kaj tako nelogicnega in neumnega.
O kolicini prebranih knjig pa se ne bi spuscal v podrobnosti – ce me obtozujes, da kradem misli, pomeni lahko
1) da neprestonoma beres in si domisljas da ves vse, ceprav od vsega prebranega nisi razumel nicesar.
2) med vrsticami tvojega posta zapazam, da se imas za intelekutalca in kaj jaz vem se. Ce bi res bil tako pameten, kot nam skusas med vrsticami posredovati, se ze ne bi tako neumno in zafrustrirano oglasil.
Z veseljem bom sprejel tvojo naslednjo antitezo da jo skupno analizirava.
ups, pa te menda ja nisem užalil. Morda sem se nespretno izrazil, čeprav ne moreš zanikati, da je vse kar si omenil, napisano tudi v knjigi Zofijin svet. Ali pa vsaj večji del. Nisem se spuščal v analize. Presenetilo me je, da si dopustiš toliko neuravnovešenosti, da napadeš na tako plehek- lahko bi rekel celo podpovprečen- način.
Pa greva po vrsti.
1. Berem veliko. Ravno iz razloga, ker ne vem vsega in vsega tudi nihče od nas nikoli ne bo vedel. Domišljanje česa takšnega sloni predvsem na zaprtosti in omejenosti. Nesmiselen napad, da od vsega prebranega nisem razumel ničesar, je nespameten poskus poveličevanja samega sebe.
2. Napisal sem dva stavka. Če iz teh stavkov opažaš moje vrednotenje sebe, hkrati pa čutiš tudi frustracijo, se bojim, da si pisal prazne besede, katerih cilj ni bil nič drugega, kot žaljenje nekoga, ki ne pade takoj na tvoje tujke, za katere misliš, da jih ostali ne razumemo, ter ne pade na blefiranje. To pa je vsekakor.
Ker ni bil moj namen, da bi te užalil, se v bodoče ne bom spuščal v tvoje infantilne očitke, prav tako pa si ne bom dopustil površne sodbe, zakaj je tako, čeprav bi to lahko storil temeljitejše kot ti v mojem primeru.
Veseli me, da veliko bereš, morda pa poskusi še s kakšno pop-psihologijo, kjer boš našel nasvet, kako se obrzdati, in da ni vsaka kritika zlonameren napad. Jaz na takšne posplošene knjige ne dam dosti, morda bo pri tebi drugače.
Zanimivo pa je tudi dejstvo, da te deset prejšnjih sporočil ni priklicalo na površje, tokrat pa sta zadostovala dva moja stavka, od katerega je bil eden zgolj moje subjektivno mnenje o knjigi Zofijin svet.
Kaj pa meniš o Sartrovem Gnusu? Ah, oprosti, pravzaprav me niti ne zanima.
Če sem se s tem sporočilom spet dotaknil tvojega skrhanega ega, se opravičujem, toda drugače se nisem znal izraziti.
Jan Hrup
Hrup!
Zanima me, kaj priporočaš v branje! Preveč površinskih zadev ne maram. Osebno se nimam za kaj posebnega med ljudmi. V sebi ne skrivam želja po pridiganju, odreševanju ali izražanju prezira nad možganskimi sposobnostmi drugih, saj gotovo obostajajo bolj sposobni od mene. Sem bolj pragmatični tip, ljubim matematiko in logiko, nekoliko pa sem nepotrpežljiva z dolgimi klobasičastimi kontempliranji, ki so naporna za bralca in so sama sebi namen. Ergo? Kako naj si izpopolnim nekoliko škrbavo poznavanje filozofije? Hvala zelo zelo lepa za trud! (Pod p.s. še to, da se mi zdi Zofijin svet rahlo prelahkoten, je pa odlična zadeva za odraščajoče možgane, željne nekega splošnega pregleda.)
Ireni!
Zofijin svet je vsekakor lahkotno branje, ki pač dokaj na kratko zajema pomembnejše filozofe. Na filozofski fakulteti toplo priporočajo Milana Kundero. Ker ga verjetno poznaš, ne bom omenjal, da je on pisec romanov, ampak so zastavljeni na filozofskih temeljih. Delčke tega sem zaznal tudi pri Bralcu, ampak le na začetku. Potem tega nisem več najdeval in sem pogrešal. Lahko se spraviš k branju Platonovih spisov… Država npr.. Nikomahova etika (Aristotel)…
…vendar dvomim, da so to knjige, ki bi si jih človek želel brati, če tega ne bi moral. Lahko pa ti priporočim nekaj zanimivih (in hkrati zabavnih) knjig s področja psihologije. Tu nikakor ne moreva mimo Freuda…Tri razprave o teoriji seksualnosti. To je knjiga, ki je Freudu prinesla mnogo sovražnikov oz. neprivržencev, kakor tudi prezir v Avstriji…verjetno si o tem že slišala….V tej knjigi obravnava seksualna doživljanja pri otrocih. Prav tako obravnava homoseksualnost…Zelo zanimivo. Zanimiva je tudi Prihodnost neke iluzije.
Prav tako je zelo zanimiva- in lahko berljiva- Gillete, Spolne variante. Psihiater govori o vseh…sodomija, gerontofilija, vendar to zajema le površno. Zanimivi so primeri seksualnih praktik. Omenja tudi znane ameriške ankete ali zakaj nekateri ne marajo oralnega seksa….zanimiva knjiga..tudi zato, ker omenja freudovce in anti-freudovce. Hmm, kaj bi bilo še takšnega, ki ni ravno povezano s spolnostjo..
Adlerjeva…poznavanje človeka, čeprav je to spet bolj srednješolska psiho-knjiga.
Pravzaprav pa si spraševala o filozofiji. Jaz sem si knjige izbiral po imenih, ki sem jih poznal..tam sem naletel na nova itd….za prostovoljno branje….pri prostovoljnem branju pa sestavljajo strokovne knjige cca. 1/3. Leposlovje mi leži bolj. Kar pa sem opazil na tem forumu je, da se močno opazi razlika med okusi moških in žensk.Kakorkoli…
Lep pozdrav
Irena, kot študentka (absolventka) filozofije ti lahko priporočim Nietzscheja in Platona, a če veliko bereš, si ju najbrž že brala, saj sta neke vrste splošna izobrazba. Oba imata zelo berljiv slog in vznemirljivo, k razmisleku pritegujočo in večno aktualno filozofijo. Glede fizike, matematike – morda Hawkingovo Kratko zgodovino časa. Seveda je še cel kup zanimivih avtorjev v filozofiji (in niso vsi tako “nemogoči” kot Hegel!), vendar ne vem, kaj te predvsem zanima, zato za začetek samo toliko.
Lep pozdrav,
Tatjana
P.S. Tako, malo za (filozofsko) zabavo, priporočam duhovito Hvalnico norosti Erazma Rotterdamskega!
Prav lepa hvala za ta priporočila. Prosim pa za dodatne korekcije glede na simptome, ki jih bom navedla. 🙂
Kundera – poskušala, ni šlo, nekako mi obleži v želodcu, rahlo eden tistih, ki kontemplirajo v spiralo in se redko iz nje vrnejo.
Bralec – bilo zame moteče edinole to, da je nekoliko prelahkotno branje (uf! pa nočem reči, da je slaba knjiga. samo ni me ravno zadovoljila do ekstaze, v kakršno padajo drugi. morda pričakovala preveč.)
Platon in Aristotel – še nedotaknjena, srčno upam na bližnje srečanje.
Freud – dotaknjen, zlasti Psihopatologija vsakdana (je tako naslov?). Uživantska in lahkotna knjigica. Na moč priporočam tudi drugim. Tri razprave – se bom še lotila, čeravno interes za psihoseksualna raziskovanja močno upadel (predelala nekaj Junga, pa tudi cel kup psihiatričnih zadevic), da ne rečem, da me je začel dolgočasiti! 😉 Nove možnosti zdravljenja parafilij pa vendarle obetajo, da zadeve ne bodo tako brezizhodne. Plus inkorporacija itd.
Adler – ja, točno to je velika nepoznana luknja. Tega se bo treba lotiti.
Nekaj napotkov sem torej dobila, upam, da najdem tudi nekaj spiral v času (ne povsem nepovratnih). Ugotavljam, da se moj okus kar precej razlikuje od splošnega na tem forumu in imam eksistencialno krizo urednice moljevih strani… :)))
Neznosna lahkost bivanja je nabolj poznana. Dobra je tudi Nesmrtnost, za katero avtor pravi, da bi ta knjiga pravzaprav morala imeti naslov Neznosna lahkost bivanja. Od njega sem prebral še Šalo, Počasnost in Knjiga smeha in pozabe.
Vsekakor vredno branja. Američani so posneli celo film Neznosna lahkost bivanja, ki sem ga pred parimi mesecami gledal na SLO2…ali POP…ne vem…Čeprav je razumljivo, da se film ne more približati filmu, sem bil presenečen nad tem. Sploh zaradi tega, ker je popolnoma ne-ameriški.
Nez. lahk. bivanja je pravzaprav ljubezenska zgodba med kirurgom oz. mesčanom in podeželjsko deklino. V ozadju je politično stanje tistega časa, ko so Rusi vdirali v državo…. Gre pa za zanimive opise nezvestobe oz. poligamije….