Henry Miller
Jaz sem se ga lotil v obdobju, ko mi je bila ( pravzaprav mi je še vedno) erotična proza zelo pri srcu. Njegov roman Seksus pa mi ni uspelo prebrati do konca. Lahko da se motim v naslovu…. Obsceni opisi skupinskega seksa, incesta…
Enako mi ni uspelo do konca prebrati Kolos iz Maroussija. Pri tem potopisu pa sem si izbral napačen kraj. Vzel sem si ga v Grčijo, vendar mi tam kaj kmalu ni bilo več do branja. Ne vem, zakaj ga nisem do konca prebral doma !?!
Miller je še vedno na seznamu, vendar ga nekako zmeraj odstavijo drugi pisci.
Prišel bo na vrsto. Mogoče ga boste pa vi ( forum) vrinili višje na seznam.
Zamujam, kar ne bi smel?
Mislim, da obstaja obdobje, ko moraš predelati Millerja. Intelekturalno erotično mu je v kontemplacijah zelo podoben Vitomil Zupan – tudi moraš predelati. Čustveno bližje pa mi bolj kot Miller ostaja Bukowski. Ne skuša poglobljeno filozofirati, vendar je že tkivo njegovih preprostejših zgodb bolj presunljivo kot Millerjevo. Ne predstavljam pa si, da bi Millerja brala znova. Lani poleti sem naključno poskusila -začela sem se dolgočasiti… ne izključujem pa, da bo nekoč znova aktualno branje.
Mene osebno je Charles Bukowski neverjetno navdušil. Cca. tri leta nazaj, ampak sem prvič po zgodnjem najstniškem obdobju občutil nekakšen fan-odnos (čuden občutek), ki je trajal skoraj leto. Še zdaj pa imam na steni njegov portret, ki ga je narisal nek hrvaški ulični slikar. Čudi me, da je tako malo prevedenega v slovenščino, glede na to, da je izdal okoli 50 zbirk pesmi in proze. V hrvaščini ga je dosti več, v angleščini pa ga v naši knjižnici sploh nimajo. V bistvu pa sem na Millerja prišel z Bukowskega….tista zbirka Dotik, kjer je Millerjev Kozorogov povratnik.
Imela pa sta tudi podobno življenje in enake “hobije”. Prav tako pa je Miller postal najprej poznan v Evropi, šele kasneje doma…kakor Bukowski. Zgodba je zelo podobna. Irena, zanima me, če si prebrala Potovanje na konec noči od Celina. Jaz ga še nisem… Sprašujem, ker je Bukowski večkrat omenil, da mu je to najljubši roman.
Nisem prebrala – je preveden?
Portret – zavidanja vredno. S poglabljanjem v Bukowskega naletela na enake probleme. Plus knjige Špeh na kruhu, ki sem jo nespametno posodila nekomu komaj poznanemu (s posvetilom neke pomembne osebe!) nikoli dobila nazaj! Take ljudi bi bilo treba po zakonu obsoditi na težko robijo. Potem kupila hrvaško različico (kar je gotovo drugače, ni pa rečeno, da je slabše). So še neke pesmi, mislim da, vem, da sem zelo uživala, ko sem jih končno v knjižnici dobila (to se pravi, PRISILILA knjižničarja, da jih je šel poiskat).
Louis Ferdinand Celine je preveden. Jaz ga imam doma v dveh delih. Tista zbirka Cankarjeve založbe Sto romanov. Ta je iz leta 76. Če je od takrat izšel ponatis, ne vem. Bukowskega pa imam kompletnega (slovenščina). V slovenščini sta bili izdani samo dve pesniški zbirki. Prva je kar stara, drugo pa so izdali leta 1997. V bistvu gre za popolnoma enake pesmi. V tej novejši izdaji je samo ena več. Naslov je Angeli so na dnu mojega kozarca ( KUD France Prešeren). Roman Faktotum je še kar na prodaj pri Karantaniji (spletne strani)…jaz sem ga kupil lani na knjižnem sejmu v LJ, Špeh na Kruhu pa sem po dooolgem iskanju in vztrajanju kupil neposredno od založbe (DZS). Ženske pa sem dobil na http://www.antika.si ..celjski antikvariat..edini, ki ima tudi spletni katalog ( brskalnik) tudi za stare knjige. Preko oglasa, ki sem ga dal v Salomonov oglasnik, pa sem prišel do legendarne Erections, ejaculation, exhibitios and general tales of ordinary madness ( Priče o običnom ludilu) v srbo-hrvaškem prevodu.
Žal pa mi še ni uspelo prebrati njegov prvi roman Post office. Nisem ga mogel dobiti ne v hrvaščini ne v angleščini. Ne vem, če veš…Bukowski je napisal scenarij za film Barfly ( kasneje tudi izdal roman z naslovom Holywood). Glavno vlogo igra Mickey Rourke in ga imajo po vseh večjih videotekah. Sam ima neko manjšo vlogo. Zanimiv pa je tudi dvojni CD At terror street and agony way. Posnela sta ga dva Angleža (če se ne motim) v njegovem stanovanju. Bere pesmi, blebeta neumnosti in jamra, da njegov želodec ni več, kar je včasih bil (nakar pristno izloči, kar je zaužil ta dan.) Bukowski je zelo smešen interpret, sploh ko bere dialoge in oponaša ženski glas. Ta CD sem krepko preplačal na Amazonu.
Kot sem že omenil, bil sem popolnoma nor na njega. Če pa se boš kdaj dolgočasila, lahko malo preletiš spletne strani, ki jih je na stotine. Jaz sem naletel na časopisne intervjuje, ki so več kot zanimivi. Točnih naslovov se ne spomnim, ker sem obiskal skoraj vse strani, kjer je bilo kaj o njemu. Kakorkoli….
Hrup,
tvoje zanimive pripombe so v moji glavi eksplodirale v kup idej, ki se jih trenutno trudim uresničevati v Moljih . Vmes je prišla nepričakovana pavza odpovedi najpomembnejšega stroja, s katerim tukaj komuniciramo (upam, da bo kmalu popravljen!), zato trpijo tudi literarne novice.
Celjski antikvariat me je prijetno presenetil, čeprav pod Bukowskim trenutno ni nobenega zadetka (očitno je podobno, kot bi zadel na loteriji). Faktotum sicer imam, zaradi narave mojega še vedno študentskega stanovanja pa se knjige tukaj ne morejo kotiti, niti tvoriti zbirk, saj bi to ogrozilo skromno kvadraturo mojega življenjskega prostora. Tako jih skladiščim po tujih stanovanjih, posojam itd. – vedoč, da bi dragocena zbirka ob takem ravnanju nedvomno propadla, se izgubila, razblinila, razpršila.
Mislim, da bi bilo pametno začeti vsaj z kakšnim mojih idolov – uokvirjenim na steni. Stene pa so večinoma že zasedene, tako da je izvedba tega tudi vprašljiva. Vendarle imam skromno, začetniško zbirko Balzaca, ki mora sirotež biti pospravljen nad štedilnikom, tako da se vanj kadijo vsi zvarki. Nekaj časa sem bila nora nanj, tudi zdaj me še ni povsem minilo, tako da imam kar nekaj knjig, verjetno pa ne več kot 10 (hm, ali pač?). Je pa pri njem bralec precej na psihološki natezalnici, tako da doseže večkrat mejo njegovega potrpljenja (nepozabni Striček Pons!).
Barfly poznam. Mislim, da se spomnim omembe Prozaca – ostalega pa ne, zato bo treba zadevo osvežiti.
Groze pred carinjenjem mi še ni uspelo pregnati toliko, da bi karkoli kupila preko Amazona. Baje je tudi to nekoliko loterija – in ne bi rada zadela glavnega dobitka.
Dolgčas mi večinoma ni, če pa pomniš kakšno dobro povezavo, pa jo prosim navedi, gotovo bo prišla prav meni in mnogim drugim. Celotno povezavo vključiš med znaka brez presledka in povezava se aktivira (tako da lahko klikneš nanjo), ko je objavljena.
upam, da sem prav napisal…na tej strani so tudi povezave do drugih strani. To povezavo sem napisal, ker si lahko downloadaš njegovo branje. Kar nekaj pesmi je na voljo za downloadat…(na tej strani mislim da samo tri). Kdor Bukowskega obožuje in ga še ni slišal, ga enostavno mora!!!!
Če bom imel voljo in čas, bom prebrskal tiste najboljše strani in napisal linke…
Meni pa je na podlagi teh sporočil zopet odpovedal razum in sem včeraj na Amazonu naročil VHS posnetek Bukowski at the Bellevue. Video kaseta sicer ni draga, poštnina znosna, koliko pa bo nanesla carina, pa ne vem. Prehudo najbrz ne bo. Upam oz. se tolažim z lažmi, čeprav sem te muke že prestajal. Sranje je, ker imajo na Amazonu tolikoooo stvari, ki bi jih imel, da ehhh….
Veš ti mogoče kako je s tem…Če bi se spravil prevest kakšno njegovo pesniško zbirko? Na papirju sicer nimam nobene izobrazbe v tej smeri (srednješolska angleščina), vendar sem mnenja, da bi moje znanje jezika več kot zadoščalo, da bi
ga prevedel kot se spodobi. Čeprav ima dokaj preprost pesniški jezik, se ga da s slabim prevodom zajebat…kakor vse. Nekaj sem se že ubadal s tem zaradi ene druge zadeve.
Ne gre pa mi za denar, najti založbo pa ne bi smelo biti težko, če bi opravil dobro.
Pojma nimam, kako je s prevodi.
Aja, jaz kupujem knjige, čeprav si še nisem na jasnem, zakaj sem padel v to tako intenzivno. Znanci me zajebavajo, da s polnimi policami knjig ne bom naredil ne vem kakšnega vtisa na ženske obiskovalke, kakor bi npr. z avtomobilom…napačno investiran denar:-)
Seveda ne gre za dekorativen namen, ampak je po drugi strani res neumno imeti knjigo, ki si jo prebral, jo pa ne boš več nikoli. Mi pa pridejo večkrat prav…sploh strokovne.. Moj naslov pa je ratal nekakšna alternativna knjižnica, kjer ni potrebno plačati zamudnine:-)
Iskal sem en intervju z Bukowskim, a strani ni več. ( London magazine, 1975)
našel sem enega drugega, ki pa ni tako duhovti kot zgornji, ampak vseeno o.k.
Na tej strani je še en. Pobrskajte.
To je stran, kjer lahko vidite umetniške skice Bukowskega. Seveda so še druge stvari. Tudi povezave.
To je stran v nemškem jeziku. Edina posebnost- slike, ki jih nisem našel nikjer drugje. Mlad Bukowski v vojski. Bukowski z golo žensko…
Žal pa tudi nisem našel strani, kjer so originalni scani rokopisov. Mogoče so na eni (od mnogih) strani Black Sparrow Press-a. Njegova založba.
Impresivno dopolnjevanje, Hrup. 🙂
Kar pa se tiče prevodov, moram povedati, da te gola obsesija žal ne kvalificira za prevajalca. Morda pa ti bo v tolažbo dejstvo, da imamo kar nekaj zelo dobrih prevajalcev, med njimi pisateljico Polono Glavan? Resnično prevajalci zadnje čase presenečajo v pozitivnem smislu, tako da glede tega ni utemeljena nobena bojazen, da ne bi zmogli polnovredno prevesti tudi Bukowskega. 🙂
Vsekakor bi bilo treba glede Bukowskega pihniti na dušo kakšnemu uredniku – prepričana sem, da bi njegova zbrana dela šla v Sloveniji kot kruh. Ali vsaj kot lanskoletni hit Bralec.
Ker poseduješ ne le oprijemljive, bralcu ljube knjižno zbirateljske predmete, marveč jih za povrh dopolnjuje še VHS oprema, razmisli o odprtju kakšnega muzeja. Ni treba, da je javen. Lahko je bolj prostozidarski. In pobiraš vstopnino?
Citat “Znanci me zajebavajo, da s polnimi policami knjig ne bom naredil ne vem kakšnega vtisa na ženske obiskovalke, kakor bi npr. z avtomobilom…napačno investiran denar:-)” bi bil prav lahko žaljiv za kakšen primerek, meni podoben, kajti tudi med ženskami se najdejo sladokuske, ki znajo ceniti izbrana dela ter njihove tvorce (kar izpričuje tudi živo erotično zanimanje za Bukowskega, ki je bil sicer grd po vnanji podobi). Je pa dejstvo, da se z nesramno dragim avtomobilom pritegne nekoliko drugačen tip obiskovalk. A drznem si trditi, da je bogastvo, ki ga v obilici knjižnih primrekov prepozna subtilnejša obiskovalka, vendarle tudi naložba! Če že ne čisto praktična izolacija…
hmm, hvala, da si me tako tankočutno spustila nazaj na tla:-)
Sicer pa nisem rekel, da ga našim prevajalcem ne bi uspelo prevesti dovolj dobro, ampak da sem (bil) mnenja, da bi ga sam. Ko pa sem se zopet poglobil (ponovno po 1 letu) v to, pa mi žal ni uspelo zanemariti dejstva, da sem morda precenil svoje sposobnosti oz. se v bistvu ne zavedam dovolj dobro, da prevajanje ni ravno enostavno. Pravzaprav sem še zdaj tega mnenja, da bi ga lahko. Trmast.
Sem pa tudi jaz prepričan, da bi se dobro prodajal. To verjetno tudi urednikom ni tuje. Zakaj pa potem že več let ni izšlo nič novega? Pravzaprav pa sploh ne vem zakaj se pritožujem, saj ga lahko prebiram v angleščini, če že mislim da jo tako obvladam:-)
Tisti predlog o muzejo pa se mi je zdel podel. Dobil bom eno VHS kaseto, imam dvojni CD in nekaj knjig. Plus portret, da ne pozabim!
Sem se morda malce petelinčil?
Kaseta, dvojni CD in nekaj knjig? No, potencial je že, kakšno obiskovalko bi gotovo očaralo! 🙂
Kar se prevajanja tiče, vem, da te je v domneve o lastni nad-sposobnosti zapeljala strast in obsedenost. To seveda še ne pomeni, da se ti pol odpusti, pač pa, da ti ne bomo vlekli vzporednic z For A Better Tomorrow in njegovim prispevkom. Kar dobro si jo odnesel, se ti ne zdi? 🙂
Da, ali je Zupan sesksist, bi se dalo na široko razpravljati. Jaz sem predelala vse, kar mi je prišlo od njega pod roke, vendar Menuet za kitaro ni moja najljubša njegova knjiga. To bo verjetno kakšen Levitan ali pa Igra s hudičevim repom. Pa še ena majhna tanka knjigica, katere naslova ne pomnim. Brala sem ga namreč pred časom. Sem imela tako bralsko epizodo, specializirano samo na Zupana. Zupan je bolj mačo, Miller filozof. Oba sicer obravnavata podobne teme, vendar je to skoraj vse, kar ju druži.
Nedvomno so Zupanove knjige orodje, s katerim lahko ženska pokuka v mačistični svet. To ni svet negotovosti in dvomov (vsaj na površini ne). Čustva so ostra, razmerja služijo samopotrjevanju. Jaz sem njegovo pisanje absorbirala z užitkom in se z njim celo identificirala (torej začasno spremenila spol). Lahko pa si predstavljam, da je branje brez tega precej mukotrpno. Se pravi – ali ti je všeč, ali pa ti gre neizmerno na živce. Za Zupana je ženska nedoumljivo bitje, s katerim se ni dobro globlje prepletati. Drži se te življenjske modrosti in kot moški boš prenesel vse, tudi ženske solze in podobne neumnosti. 🙂
Zupan je bil nedvomno dominantna osebnost, toda bil je tudi čustven parazit pri svojih številnih ljubicah. Kot človek mi zato ni ne vem kako ljub, vendar so ta razmerja navdihovala njegovo literaturo, ki pa mi je všeč.