Čer vsem skupaj! Antoine de Saint-Exupery je pisatelj, ki ga imam v bistvu najraje. Je eden najzanimivejših osebnosti med pisatelji v prvi polovici našega stoletja. Navadno so pisatelji knjižnji ljudje, bolj ali manj zaprti med štiri stene, Saint-Exupery pa je bil predusem človek dejanj. Njegovo pisatljsko delo je raslo naravnost iz njegovega življenja in njegov življenjepis je polen naglih sprememb in dogodkov. Rodil se je leta 1900 v Lyonu, obubožani plemiški družini, zgodaj zgubil očeta, bila navaden deček, z velikim čutom za znanost, posebno fiziko in tehniko. Kot mladenič je pisal pesmi, služil vojsko v letalstvu in se tam naučil pilotirati.Njegova letalska kariera se je začela leta 1926, ko je letel nad Saharo, bil je celo poveljnik samotnega letališča, prvi preletel gorsko verigo Andov, bil velik pustolovec in pisatelj. Na poletu proti Indokini se je njegovo letalo zrušilo v libijsko puščavo. Po nekaj dneh so ga našli. Ta doživljaj mu je dal nekaj snovi za prikupno in očarljivo knjigo , prelepo zgodbo za male in velike otroke. V Malem Princu, ki pride na zemljo s svojega daljnega planetoida, je prispodoba pisatalja samega. Tako kot Mali Princ nam želi pisatelj odpreti oči za lepoto okrog nas, ki je ljudje žal ne vidijo…Šele v pilotu, ki je moral zasilno pristati v puščavi si najde princ prijatelja. Imeti rožo, na svojem planetu, ki jo ljubi, naplete princ zgodbo naprej…lisica mu izda skrivnost:Ljudje so pozabili to resnico. Ta misel o o človeški ljubezni, je pač poglavitno sporočilo ljubeznjive knjige. Ste jo brali? Kaj pa si vi mislite o knjigi?
Lp in lahko noč!
Angel*

Prav, ker ni odgovorov, sem sem odločila, da napišem konec zgodbe…
*
Predstavljajte si narisano samo črto in na vrhu zvezdico:

*
_____________________________________———–

*
__________________________________———–
Angel*

No prav, naj bo…še ena…
Mogoče vas ta predrami…
*
*
Na naslednjem planetu je živel pijanec. Ta obisk je bil zelo kratek, toda Malega princa je navdal z veliko žalostjo.

“Kaj počneš tu?” je rekel pijancu, ki je molče sedel pred vrsto praznih in polnih stekljenic.
“Pijem,” je odgovoril pijanec in se klavrno držal.
“Zakaj piješ” ga je vprašal Mali princ.
“Da bi pozabil,” je odvrnil pijanec.
“Kaj pozabil?” je poizvedoval Mali princ, ki se mu je možak zasmili.
“Pozabil, da me je sram,” je priznal pijanec in sklonil glavo.
“Česa sram?” je zanimalo Malega princa, ki bi mu rad pomagal.
“Ker pijem!” je odgovoril pijanec in ni več črhnil besede.

In Mali princ je osuplo odšel.

“Odrasli so pa res zelo čudni,” si je rekel, ko je romal dalje…

Smo res?

Lep dan!
Angel*

Mali princ je zame čisto posebna knjiga.

“…Voici mon secret. Il est tres simple: on ne voit bien qu’avec le coeur. L’essentiel est invisible pour les yeux.” (Antoine de Saint-Exupery, Le Petit Prince)

Lepa in še zdaleč ne prežvečena knjiga, ki jo bom še nekajkrat prebrala.

Zme tudi Sabina! “Vsako stvar je treba gledati s srcem…bistvo je očem nevidno…!” To gledanje s srcem mi je najbolj všeč…
Nočka!
Angel*

Mali princ se zdi povsem preprosta otroška knjiga, ko pa začneš požirati strani, ugotoviš, da skozi zgodbo, ki je morda celo bolj namenjena odraslim, zajameš življensko filozofijo tega briljantnega avtorja.

Piši Angel, piši, piši, piši! Žalostna sem, zelo. Pa naj vam napišem, kako je to premišljevala lisička v Malem princu…

*
Tedaj pa je prišla lisica.
je rekla lisica.
>Dober dan> je odgovoril Mali Princ, ki je vstal.
je rekel glas,
je rekel mali princ
je rekla lisica.
je zaprosil Mali princ >Tako žalosten sem>
je dejala lisica. …
*
je dejal Mali princ.
Nato je pomisli in rekel:

je rekla lisica.

jerekla lisica. pogrešamo. Udomačena? Spominjam se, kako je prvič težko napisati prvi stavek, kako človek na začetku koleba, bi pisala ali ne…potem začne pisati, sporočil je vedno več, postaneš zasvojen s pisarijami, potem, se začneš nevede motiti, razumeš napačno kritike…in potem? Potem postaneš žalosten od pisanja neresnic…Nikoli, nikoli bi ne nehala pisati….Udomačena, zasvojena. Primož, a ti to razumeš. Pa vi? Je kdaj kdo premišljenal o tem….? In dalje skozi zgodbo, ste taki ljudje, da poznate skrivnost lisice…
Ona je rekla:

>Bistvo je očem nevidno> je ponovil Mali princ, da bi si zapomnil.

Pa vi? Ste si zapomnili prekrasne misli, zaprli kdaj usta in obmolčali…Zame pravijo, da ne znam molčati, ne znam nehati….Kaj pa vi? Bi molčali, če bi imeli še toliko zapovedati? Bi?
Iščem tisto bistvo, ki je nevidno…
Lep sončen dan Vam želim!
Angel*

Napake Angel…napake…se zgodi, če prepisuješ. Zame bo Mali princ ostal vedno edina knjiga, ki ima polno življenskih resnic…Samo kaj, ko jih eni ne razumejo…Princ…in avtor sta doživela marsikaj v odkrivanju sveta…Človeke slabosti (zavist, ljubosumlje, lenoba) in dobrote ( odkritost, poštenje ), so preplete in zamotane v eno samo in edino veliko skrivnost…Življenje!
Angel*

Verjamem Sabina! Zame tudi…
lp
Angel*

Zame tudi…. ena od dveh! Druga je Prerok od Gibrana, za tretjo pa se ne vem.

LP

Dan Pipi! Ja imaš prav! In naj dodam še od Kojca Učbenik življenja. Si brala/bral? Odlična knjiga je. Lep dan ti želim, me veseli, da ti je všeč Mali princ! Bom napisala še kaj, na to temo. Obljubim!
lp
Angel*
Angel je odšel, samo ni izginil…*Pipi je pisal/pisala:
>
> Zame tudi…. ena od dveh! Druga je Prerok od Gibrana, za
> tretjo pa se ne vem.
>
> LP