Letošnja Nobelova nagrada
Nimam občutka, da bi moral vedeti vse, bi pa rad. Kot kaže bom moral počakati na Coetzeeja, ker bo najbrž v ponedeljek zjutraj odpeketal iz knjižnice za lep čas. Ima pa krepko zasoljeno ceno, zanima me le, če so jo dvignili zdaj, ali je tudi pred tem stala toliko. Stane namreč 8.884 SIT, 172 strani. Sem se pa počutil opeharjenega že pri Platformi, ki mi je odnesla čez 10 tisoč. Iz iste zbirke.
knjigi se, mislim, cena ne dvigne. kolikor stane, pač stane. no, vsaj včasih je bilo tako: cena se ni dvignila: kolikor je knjiga stala , ko je bila natisnjena, toliko je stala tudi čez nekaj let, če je bila še na zalogi – seveda je to veljalo za knjige iz ene naklade. če je pa zdaj še tako, pa ne vem.
Sram pred kom?? Če počneš to, kar počneš, res le zase in ne za druge in za delanje vtisa nanj, ne razumem, pred kom bi te sploh lahko moralo biti sram…
Sicer pa, kaj pa je nagrada? Zgolj potrditev nekega omejenega (številčno, ne umsko) kroga ljudi, da je to delo vredno nagrade – po njihovem;
sama na nagrade kot take ne dam kaj dosti, lahko so sicer pokazatelj, nikakor pa ne jamstvo…
In toliko je še drugih, nenagrajenih VELIKIH (morda še večjih?) del…
J.M. Coetzee (med poznavalci ;–)) že leta velja za enega največjih živečih pisateljev. Tokrat je šla nagrada očitno v prave roke, kar se res ne zgodi vselej.
Je pa seveda daleč od tega, da bi bilo to kako ljubko, prijetno branje. Precej pishično okrutna reč, tale V srcu dežele. In ne jemat s sabo na plažo, kakor se reče (to je slogovna oznaka, saj vem, da povečini na plažo ne hodite več.), ker se boste počutili kot otroci, ki jih v šolah peljejo gledat Zajčeve temne poetične drame. Ampak napisano mojstrsko.
Vse naše sodbe so najprej samo zaznavne, veljajo samo za nas, za naš subjekt. Šele pozneje jim damo nov odnos, namreč do nekega objekta, hoteč, da veljajo v vsakem času za nas in za vsakogar, kajti če se neka sodba sklada s predmetom, potem se morajo vse sodbe o tem predmetu tudi med seboj skladati. Objektivna veljavnost izkustvene sodbe tako ne pomeni nič drugega kot njeno nujno splošno veljavnost. In narobe, če imamo razlog, da kako sodbo štejemo za nujno splošno veljavno (takšna sodba nikoli ne temelji na zaznavi, temveč na čistem razumskem pojmu, kateremu je bila zaznava podrejena), jo moramo šteti za objektivno, to je, da ne izraža samo razmerja zaznave do nekega subjekta, temveč da izraža tudi neko kakovost predmeta. Ni namreč nobenega razloga, zakaj bi se morale sodbe drugih nujno skladati z mojo, če ne bi obstajala enotnost predmeta, ki se nanj nanašajo, se z njim skladajo in se zato tudi morajo vse med seboj skladati.
…bi pa rekel Kant
Ker ne gledam soap oper, bi težko rekel kakšno o tem. Toda tokrat (ne vem niti za drug primer) bi se s težavo strinjal, da se je razpletlo nekaj čisto tretjega. Dopuščam pa možnost, da so nekateri razumeli nekaj tretjega, pa naj bo to karkoli že. Nesporazumi na tem forumu niso redki.
Muc pa je vredu. Apetit ima še vedno ameriški. Občutek imam, da ga moti hladno vreme. Zmrzljivček je. In slabo si se izmotala!
Slabo da sem se izmotala, ha? 🙂
Če si pričakoval repliko na svoj kantovski odgovor, naj ti povem, da imam Kanta že rahlo čez glavo (in ostale organe), ker me ravno čaka izpit iz nemške klasične, tako da imam trenutno malce alergije nanj in ga tako – v zdravstvene namene – zavestno spregledam… a bo že minila! 🙂
Prav s kožo in kostmi ali z očmi ne ravno obojestransko.
Buk, priporočam ti, da se s tej temi podobnih pletenin takoj odločno preusmeriš na Kertesza in pustiš ostali kup svojih knjig za kasnejša preskakovanja, za hip opusti tudi forumsko kurjenje navdušenih sobralk in svojemu mačkonu odrini dostojno porcijo, da te ne bo motil s protesti. Kertesza bomo kmalu konkretno tu odprli in premleli, zato ti grozi, da boš res izpadel prav sramotno, če ne poprimeš ZDAJ. Coetzeeja še odpustimo, Kertesza ne bomo!
http://www.studentskazalozba.si/flash/katalog/knjiga.asp?knjiga=586