Zanima me, če kdo ve kako je z opomini v knjižnicah. Vem, da jih nekatere knjižnice pošiljajo bolj sproti kot druge in različno zaračunavajo, ampak vseeno mi nekaj ni jasno. Po manj kot 10 dneh zamude sem dobila 1. opomin, čez 10 dni pa še 2. opomin, na katerem je menda celo pisalo, da v nasprotnem primeru sledi tožba. Kako je potem mogoče, da nekateri knjig ne vrnejo več mesecev? Predvidevam, da se knjižnica v tožbo v resnici sploh ne spusti in samo straši tiste, ki se pustijo. Seveda ni lepo ne vrniti knjig v roku, vendar je šlo za nujne okoliščine in neustrežljivo knjižničarko. Zanima me, kdaj te dejansko tožijo, če te sploh.

Draga Nadja,

knjižnica ima pravico poslati opomin že prvi dan, ko poteče rok za izposojo. Tega navadno ne počnejo, kot veš tudi sama. Odločajo se različno. Nekatere knjižnice pošiljajo opomine na štirinajst dni, torej dvakrat na mesec, spet druge enkrat na mesec, lahko na začetku, v sredini, na koncu meseca, odvisno od dogovora. Odvisno je tudi od števila članov itn. Tiste knjižnice, ki imajo avtomatizirano izposojo, tudi ne morejo podaljšati knjige, ki je na primer rezervirana ali pod opominom. Poznam tudi knjižnice, ki knjig ne podaljšajo, če jim je že pretekel rok izposoje.
Vprašanje je, zakaj ti knjige niso mogli podaljšati. Je šlo res za neustrežljivost knjižničarke? Če ni hudobna in zlobna ter maščevalna iz katerega že koli razloga (kar pa je malo verjetno), ti knjige ni podaljšala zato, ker jo nekdo išče, morda je zelo iskana ali pa si jo že podaljšala in tvoji želji ni mogla več ugoditi.
Knjižnice (vsaj velike) imajo svoje odvetnike, ki po potrebi tudi sprožijo postopek proti osebi, ki knjig ni vrnila. Vendar je postopek zelo dolgotrajen, potrebno je veliko papirjev, dodatnega dela in stroškov. Poleg tega knjižnice ne želijo biti v sporu s svojimi strankami. Zato poskušajo na čim bolj prijazen način opozoriti stranko, da knjige ni vrnila. Postopki opominjanja bralcev so gotovo zavedeni v statutu knjižnice. Opominjanje in navajanje tožb nima namena strašenja strank, temveč le obvešča o postopkih, ki (lahko) sledijo.
Da ne boš hodila z dolgim nosom v knjižnico, bi bilo morda dobro, da naslednjič vprašaš, zakaj ti knjige ne morejo podaljšati. Knjige so v knjižnici zato, da so na voljo za branje in ne da ležijo na polici. In tvoja knjižničarka je gotovo upravičeno zahtevala vrnitev knjige.

Prijazen pozdravček, Neja