slovenjenje tujih besed
Zadnje čase se pri nas pogosto dogaja, da dobivamo nazaj zlektorirane tekste, kjer so tuje besede napisane po slovensko. Tudi imena.
Npr.
New York = Njujork
Cordon bleu = kordon blu
toast = tovst
jazz = džez
In še bi lahko naštevala. Pri nas potem celotno uredništvo napade boge lektorice, da kaj se pa grejo, pa dobimo nazaj, da je to pač trend, da se vse besede slovenijo.
Potem pač sklepamo kompromise kaj bomo pisali originalno in kajne. Nesrečne so lektorice, nesrečni smo novinarji.
Trenutno smo prišli do nekakšnega dogovora, da če gre za novo besedo oz. sestavino, ki šele prihaja v naš prostor jo pišemo originalno, če pa je stvar že dolgo prisotna, jo pač pišemo poslovenjeno.
Potem se zapletamo v debate, če naj bi Njujork pisali fonetično, zakaj ne tudi Vilijem Šekspir. In nikakor ne pridemo skupaj.
Kakšno je vaše mnenje? Predvsem me zanima, kako to rešujete ostali?
Meni se namreč zdi, da beseda zapisana fonetično včasih sploh ni razpoznavna.
Ta je pa dobra! Za ta novi trend pa še nisem slišala! Zakaj se pa vaše “boge” lektorice potem raje ne odločijo za poimenovanja kot so Novi Jork in Solnograd in Frankobrod?
no, resno – občne besede se navadno podomačujejo, če jih prevzemamo iz nelatiničnih pisav, drugače pa obdržijo prvotno obliko, če gre za izraze iz glasbe (adagio ipd.), za manj rabljene strokovne izraze (commedia dell’arte ipd.), imena avtomobilskih znamk. vendar te besede sčasoma prevzamejo poslovenjeno obliko.
Podobno velja za lastna imena, razen kadar gre za imena iz grčko-rimskega sveta, vladarske družine, imena zgodovinskih oseb, svetniška imena in v slovenščino prevzeta osebna imena ter imena in prebivalcev pokrajin.
Isto velja tudi za zemljepisna imena. Podomačujemo (s tem ne mislim, da pišemo fonetično!!) imena držav, pokrajin, celin, morij, večjih gorovij….
Veste kaj, kaj ko bi vi vašim “bogim” lektoricam kupili pravopis in jim zabičajte, da se ga držijo, ne pa da podlegajo nekim “novim trendom”.
Oh, Silvy, to pa je tudi moj večni problem! Tole od ule se prav krasno bere, samo kaj, ko potem naletiš na težave: rokenrol in džez in džins piše v Slovenskem pravopisu. Ja, seveda, in zakaj potem ne tudi kordon blu? Grozno, če vprašaš mene! In kako rešujem? S pravopisom in zdravo pametjo. Pa včasih tudi z glavo skozi zid:-)) In vedno upam, da bo šlo pri lektoricah skozi:-))
Težave pa so tudi zato, ker tudi Slovenski pravopis ni vsemogočen. Ravno zadnjič sem imela primer (iz nemščine): New Yorker Pen Club. Sem bila prijetno presenečena, da v pravopisu še ni variante “njujork” (čeprav jo v časopisih pogosto zaslediš). Fino, bomo potem pisali newyorški. Kaj pa storiti z mednarodno organizacijo Pen Club?
“penklub”, pravi pravopis, z malo in skupaj. Oprosti, to se pa potem spet čudno sliši: “V newyorškem penklubu so pisatelji … ” Ali pa je tudi to stvar navade?
No, da stopim lektoricam v bran. Stvar prav gotovo ni zrasla na njihovem zelniku. In niso samo naše lektorice take. Besedo tovst sem zadnjič zasledila na TV v podnapisih. In gre za splošni trend, ki je opazen v vseh tiskanih medijih. Stvar je le v tem, do kam ga peljati.
Tako kot pravi ir v pravopisu najdemo cel kup takih besed od kokakole prek koktajla in tako naprej.
Ir, kaj praviš, na tole, če je zadeva v SP, potem naj jim bo, vse ostalo pa se piše originalno?
Se strinjam, da se sliši hecno to slovenjenje. Tudi meni izredno. Vendar razmišljam, da tu dajemo prednost le neki angleščini, pa potem za njo v neki meri še nemščini in francoščini. New York je ameriško mesto in v povprečju v glavnem vsi govorimo angleško. Vendar kaj bi po tem pravilu neslovenjenja naredili z imeni mest kje na Bližnjem vzhodu ali Turčiji, Romuniji in podobno? Zakaj za te jezike ne velja isto pravilo?
Ja, to že dolgo vem. Žal pa to zelo ohlapno pravilo povzroči več problemov kot pa jih reši z vsemi tistimi jeziki, ki se poleg osnovnega zapisa popolnoma uradno ter bolj ali manj enakovredno zapisujejo tudi v latinici. Mi jih seveda prevzemamo v njihovi latinični obliki. Tipičen primer je kitajščina, kjer do nerazpoznavnosti pačimo uradni latinični zapis (pinyin). In ker seveda vsi ne obvladamo ravno odlično kitajščine, je ta “ponašen” zapis, ki pravzaprav ustreza znanemu (neslovenskemu, če slučajno kdo ne ve -:)) načelu “piši kao što govoriš”, včasih zelo daleč od tega, kar bi moral biti.
Ima kdo kakšno mnenje/izkušnje ipd. s tem v zvezi? Jaz takega pačenja enostavno ne prenašam in menim, da bi morali uporabljati uradni latinični zapis (razen za znana in zdavnaj poslovenjena obča ali lastna imena, kot kungfu, Peking …). Poleg tega bi bilo po pravopisu treba uporabljati tudi nekakšne “mehke” sičnike in šumnike (kot npr. ć, vendar tudi “s” z ostrivcem ipd.); zdaj si pa zamislite, da hočete tipkati taka besedila (še z običajnimi sinčniki in šumniki so še vedno problemi).
Imam eno žalostno izkušnjo iz našega kraja.
Novo odprta restavracija si je ponosno nadela ime “Špagheti house” in so ime celo napisali na plakat in izobesili čez regionalno cesto. Vsako jutro, ko sem se morala peljati tam mimo v službo, me je kar zabolelo v očeh, ko sem zagledala to reklamo. Pismeno sem opozorila domnevno pristojno službo na občini na to grozno spakedranko. Seveda nisem dobila odgovora. Napis so odstranili šele po enem letu, ko je tudi gostilna propadla. – Kajne, imena lokalov, gostiln in trgovin, so sploh današnja posebnost. Prav danes sem nekomu rekla, ko sem se peljala mimo “PUBA-a”, da če bi bila jaz lastnica točilnice oz. pivnice, bi jo imenovala “KRČMA”. Meni zveni zelo slovensko in prav lepo domače. LP
A veš. zakaj nam krčma zveni tako lepo domače? Ker jo je danes že prav težko zaslediti in bi bila skoraj nekaj posebnega, pa še po tujih jezikih ni treba segati. Nekoč, ko so bile same krčme in točilnice ter podobno, pa se je zdelo ljudem to očitno predolgočasno, so se lotili tujk. In žal večina za njimi še vse do današnjih dni papagajevsko isto. In se sploh ne zavedajo, da to ni več “in”, da so sedaj v modi hvala Bogu spet slovenska imena.
Ta je bila pa res huda. Se pa danes pogosto vidi nedolsedno poslovenjene izraze za picerije. Tako lahko zasledimo pizzerio, pizzerijo, picerio itd. Nisem ravno proti tujim izrazom kar tako iz principa, vendar če že podomačimo bodimo dosledni vsaj eni besedici.
Glede pub-ov je pa verjetno res , da je moda trenutno pač taka. Spomnim se, kako so pred leti v vsaki vasi začeli rasti bari, ki so do tedaj pomenil le načni lokal z določenimi vsebinami. Tako so se zdaj razpasli pubi.
Mogoče pridejo čez čas spet na vrsto krčme, vendar dvomim, ker ima krčma nekako drugorazredno, manjvrednostno konotacijo
lp
T.
Ja Tomaž, čisto prav imaš, da mnogim zveni to ime drugorazredno in se zato lastniki lokalov bojijo, da ne bi imeli zaradi preprostega, slovenskega naziva manj prometa. Kot pravi Janja, se ta imena na srečo vračajo v modo.
Sicer konkretno krčme še nisem zasledila, si jo pa predstavljam tako, značilno iz Jurčičevih povesti, s Krjavljem in desetim bratom…(Saj reče kdo včasih, joj smo bili krjavlji včeraj – no, to malo za hec in podporo krčmi).
Lep pozdrav!
Samo res, ni hujšega, ko nekje prebrati džez ali pa menedžer :((((((
Absolutno sem za nove slovenske besede, naj pa bojo smiselne in da gredo lepo v uho (s tem absolutno ne mislim na spakedranščine a la zgoščenka, zvokober, trdina, mečina, razpočenka, zaporka…)
