Zdi se mi da pogosto zamnjujemo izraza nujno in obvezno. Velikokrat slišim: zvečer moram nujno tja in tja, jutri morabiti nujno na sestanku,…. Ustrezen izraz bi mojem bil moram obvezno tja, moram biti obvezno tam,… Nujno pride v poštev v primeru ko moraš takoj na pot.

Kaj menite?

LP
T.

To sta dva po pravopisu popolnoma sprejemljiva izraza. Res pa nimata istega pomena. Nujno je takrat, ko imamo neko notranjo potrebo. Obveza pa je zunanja motivacija. Torej – če moraš nujno nekam iti, greš zaradi sebe, če pa moraš biti obvezno na sestanku, pa zato, ket to od tebe pričakujejo…. Uf, v kako filozofijo sem zašla!!

To se pravi, da kadar moraš nekam nujno oditi, pomeni to, da imaš prebavne motnje :))

mislim da obstaja tu forum s tako tematiko ; )

SSkj vse ve:

– OBVEZA -e ž (e)

2. kar se po določenih normah, predpisih mora
storiti, opraviti: izpolniti, nalagati, sprejemati
obveze / to je naša moralna obveza dolžnost /
davčna obveza davčna obveznost // glagolnik od
obvezati: pogoj za štipendijo je obveza, da se bo
po končanem študiju zaposlil v podjetju
* med. kompresijska obveza za ustavljanje krvavitev
iz rane; mavčna obveza z mavcem posut povoj, ki se
uporablja za imobilizacijo telesnih delov; dokolenska
mavčna obveza

– OBVEZNOST -i ž (e)

1. kar se po določenih normah, predpisih mora
storiti, opraviti: imeti, izpolniti obveznost; naložili
so mu nove obveznosti; družabne obveznosti / to
je njihova moralna obveznost dolžnost / delovna
obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora
opraviti delavec / sprejeti kaj brez obveznosti // kar
se po določenih normah, predpisih mora plačati,
poravnati: izpolniti obveznost / davčna, denarna,
plačilna obveznost
2. nav. mn. kar mora kdo storiti, opravljati v zvezi
s svojim poklicem, položajem, pripadnostjo;
dolžnost: obveznosti ga kličejo drugam; imeti,
sprejeti obveznosti; izpolnjevati svoje obveznosti;
nalagati komu obveznosti; pravice in obveznosti
3. jur. pravno razmerje, na podlagi katerega je
ena stranka upravičena zahtevati od druge
določeno dajatev, storitev: obveznost nastane,
preneha / izjavna obveznost obveznost dati na
vprašanje pristojnega organa izjavo; iztožljiva
obveznost ki se da iztožiti; mednarodnopravne
obveznosti; pogodbena obveznost
* fin. a vista obveznosti bank na zahtevo takoj
plačljive obveznosti; šol. izpolniti šolsko obveznost
končati osem let šolanja v osnovni šoli; učna
obveznost učitelja tedensko število ur pouka, ki jih
mora opraviti učitelj; voj. vojaška obveznost
predpisano služenje vojaškega roka

– NUJA -e ž (u) raba peša
1. sila, potreba: nuja nas sili, da to storimo; če
je taka nuja, pa pohitimo / pisati, ustvarjati iz
notranje nuje / nastala je nuja za delavce / brez
nuje ne hodite ven po nepotrebnem
2. nujnost: tak ukrep je nuja / hrana je nuja
našega obstoja / vsaka stvar ima svojo vzročno
nujo
• knjiž., redko prostor se da z malo nuje preurediti
z malo truda, prizadevanja

– NUJNOST -i ž (u) dejstvo, da je kaj nujno: a)
združitev podjetij je nujnost; ekonomska,
politična nujnost / dokazovati nujnost hitrejšega
razvoja, večjega sodelovanja / izgovarjati se na
nujnost svojega dela b) smrt je biološka nujnost;
nujnost in slučajnost / objektivna nujnost /
ustvarjati iz notranje nujnosti c) semaforji in
podhodi so ob tako velikem prometu že postali
nujnost / denar je porabil za vsakdanje nujnosti
potrebe
* filoz. logična nujnost dejstvo, da posledica
določenega sklepanja ne more biti drugačna, kot je