Imenovali so jo Dvoje src
Delo Marlo Morgan…
Komaj sem začela brati in nisem še prišla do kakšnega globokega sporočila, ki ga obljublja, pa me že motijo avtoričina razmišljanja. Predvsem njena osrediščenost na Ameriko, ki ji je glavna in edina referenca za presojanje vseh ostalih stvari. Na primer sodobne Avstralske družbe, kjer (o, groza) ne poznajo ameriške kave, vozijo pa “napačni” strani in dejstvo, da ne obožujejo in ne vgrajujejo vzidanih omar, pomeni izobraženi avtorici (zdravnica je, kajne?) kulturni šok.
No, brala bom naprej, mogoče me pa še preseneti. Mogoče želi s svojim opisovanjem samo poudariti ozkost njenega prejšnjega razmišljanja?
No ja, meni je bila knjiga čisto všeč. Je pa res problem, če še preden jo vzameš v roke, od nje pričakuješ nekaj določenega. Meni se zdi logično, da so te zadeve, ki jih našteva Tina, pisateljici pomenile kulturni šok, po moje pa gre v neki meri tudi za poudarjanje ozkosti ob prihodu v Avstralijo, saj hoče poudariti, da ji je obisk te celine marsikaj podaril.
prebrala sem jo kaki dve leti nazaj in bila navdušena.. šele moja učiteljica slovenščine me je postavila na male bolj trdna tla, ko mi je povedala, da je zgodba izmišljena in da pisateljica ni doživela vsega tega. kakorkoli že, sporočilo te knjige je lepo, tako da je zelo priemerna za kako darilo v stilu jonathana livingstona galeba.