E. Jelinek: Učiteljica klavirja
Knjige nisem bral, sem si pa ogledal film, posnet po knjigi. Na momente mi je izkrivljeno mazohistično doživljanje spolnosti glavne junake kar dvigovalo želodec, pa nimam ravno nizkega praga 🙂
Želje, da bi si po tem prebral še knjigo, nimam. Pa najbrž ne, da je knjiga nekvalitetna, daleč od tega, po moje gre za res dobro psihološko analizo spolno nezrele in neuravnovešene osebe, samo… brrr
Gledal sem film in tudi prebral knjigo. Sicer v francoskem prevodu, ker takrat našega še ni bilo.
Film prikazuje samo dogajanje, medtem ko knjiga marsikaj osvetli. Tako npr. Erikino vzgojo. Poleg tega ponuja obilo satiričnih osti na avstrijsko družbo, ki so v bistvu glavne teme Jelinekove. Knjiga ni lahko branje, tako zaradi stila, kot tudi zaradi vsebine in zahteva izkušenega bralca. Kar se tiče mazohizma pa tole: povzročanje bolečine samemu sebi je precej resen pojav in bolje, da se o tem piše, kot pa da se pomete pod preprogo in potisne glavo v pesek. Za vse, ki vas take vsebine odvračajo od branja Jelinekove pa še tole – ravno takšni ljudje so v njenih romanih tarča napadov.