… na prostoru > na območju
V slovenščini smo še v času jugoslovanske skupnosti znali uporabljali besedo območje, recimo:
… na območju celotne Jugoslavije … ali … na območju Slovenije …
… na našem območju …
… z našega območja …
Zdaj se najdejo ljubitelji prostora, ki ga razširjajo kar na območje, recimo:
… na prostoru celotne Jugoslavije … ali … na prostoru Slovenije …
… na našem prostoru …
… z našega prostora …
Saj je lepo, da smo solidarni s sosedi Hrvati in se učimo hrvaško, ampak če bo šlo tako naprej, se bo udomačilo sledeče:
… na prostorih bivše Jugoslavije … ali … na prostorih Slovenije …
… na naših prostorih …
… z naših prostorov …
Na naših parkirnih prostorih … to že, ampak prostor pa ni isto kot območje.
Ja, v hecu bi rekel, da se sami pomanjšujemo, kajti prostor je nekaj ožjega od območja, vsaj v slovenščini je tako, če se ne motim.
Slovenščina, najdi svoj prostor v naših srcih in ušesih. Za duševno radost in blagozvočnost.
Slovenščina, rad te imam, pa čeprav sem te v srednji šoli znal uporabljati komaj za dobro oceno (za trojko). Skušam se poboljšati.
Ja, sploh se ne zavedamo, v koliki meri smo pod vplivom hrvaščine, srbščine in nekaterih ostalih jezikov iz bivše Jugoslavije.
Območje/prostor je lep primer, za pokušino pa še par takih nemogočih izposojenk:
– zahvaliti na nečemu (namesto za nekaj)
– v zvezi nečesa (namesto z nečim)
– usluga (namesto storitev)
– uporen (namesto vztrajen)
– domačin (namesto gostitelj)
Sicer je pa z angleščino še mnogo, mnogo slabše …
A nista usluga in storitev dva popolnoma različna pojma?
Očitno sem se motil, kajti v SSKJ piše za besedo usluga:
1. kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti: narediti komu uslugo; odkloniti, poplačati uslugo; prositi koga za uslugo; drobna, majhna, prijateljska, velika usluga / biti komu na uslugo pripravljen mu ustreči, pomagati / kot vljudnostna fraza na uslugo (sem vam) • ekspr. narediti komu medvedjo, slabo uslugo narediti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi
2. publ. storitev: podjetje opravlja različne usluge; plačati, zaračunati usluge; davek na usluge / gostinske, hotelske, komunalne, obrtne, poštne usluge; tehnične usluge
Torej je usluga sopomenka za storitev le publicistično.
Natančno tako. Vendar pa se usluga v pomenu storitev v slovenščini uporablja izključno zaradi vpliva srbščine, hrvaščine itd. Novi pravopis je to napačno in zavajajočo rabo, ki poleg tega v jeziku povzroča nemalo zmede, seveda moral zabeležiti in jo je pač stilsko označil (publicistično je slabšalna oznaka). Zelo zgovorno dejstvo je, da “uslugo” v pomenu “storitev” prejšnji pravopis označuje kot napačno!
Kakšno zmedo pa to povzroča v jeziku najlepše zrcali dejstvo, da marsikdo, ki mu ni čisto jasno, kaj ta dva izraza pomenita, enostavno nudi “usluge in storitve” (seveda pa je oboje treba krepko plačati in gre torej izključno za storitve, nikakor pa ne za usluge!). Ne nazadnje se ta zmeda zrcali tudi v enem od naslovov naših forumov …
Osebno sicer nisem proti prevzemanju tujih izrazov, saj je to tudi eden od znakov vitalnosti jezika, vendar le, če ti izrazi jeziku kaj prinesejo, ga obogatijo ipd., ne pa da, kot v primeru “usluge-storitve”, vanj vnašajo že prav tragikomično zmedo …