Lep pozdrav!

jaz pa imam naslednji problem: ko v službi namreč pišem vabila za recimo neko predavanje, kako naj napišem:

Vabimo vas na ….z gospodom:
a) Janezom Novakom
b) Janez Novakom
c) Janezom Novak
d) Novak Janezom
e) Novakom Janezom
f) Novakom Janez

Hvala lepa!

Vabimo vas na pogovor z gospodom Janezom Novakom.

Najprej ime, nato priimek, sklanja se oboje.

Pri moških imenih se sklanja oboje, pri ženskih pa (mislim) samo ime, priimek pa ne: z Metko Novak, Martini Vidrih, Bogomire Potokar, …

Obilo uspeha!

Kr En, tako, ja, z izjemo priimkov na -a, kjer je lahko Ivane Kobilca ali Ivane Kobilce.

Moje osebno mnenje je, da priimkov, pa tudi nekaterih imen, sploh ne bi sklanjali. To pa zato, ker vsak človek po svoje sklanja in potem v mnogih primerih človek sploh ne ve, kako se omenjena oseba v resnici piše. Mislim, da pri slovenskih priimkih (in imenih) to niti ni problem, vendar pa pri raznih tujih priimkih in imenih človek res podvomi, kako je pravilno. Kako bi npr. sklanjali imena, kot so Nives, Dolores, Dagmar, Karmen, itd.

Metka, to pa je ja najbolj enostavno (in po našem pravopisu!):
1. sklon: Nives
2. sklon: Nives
3. sklon: Nives
4. sklon: Nives
5. sklon: Nives
6. sklon: Nives.

Ko sem bila pa v osnovni šoli, so se punce rade klicale po pomanjševalnicah in kar na bruhanje mi je šlo ob Niveski.

Za Dagmar je odvisno, ali je moški ali ženska. To je namreč ime tako za moškega, kot žensko.

Moški:
Dagmar
Dagmarja
Dagmarju
Dagmarja
o Dagmarju
z Dagmarjem

Ženska:

Dagmar
Dagmar
Dagmar
Dagmar
o Dagmar
z Dagmar

Saj jaz bi tako sklanjal. Ali je pravilno?

Klemen, sedi 5! 🙂

Ja, to je pa povsem kristalno jasno. Če bi se pa slučajno našel kakšen patron in dodajal končnice pri omenjenih imenih, potem pa bog mu pomagaj s takšno slovenščino!

metka napisal:

> Moje osebno mnenje je, da priimkov, pa tudi nekaterih imen,
> sploh ne bi sklanjali. To pa zato, ker vsak človek po svoje
> sklanja in potem v mnogih primerih človek sploh ne ve, kako se
> omenjena oseba v resnici piše.

No, podobno, ampak obenem povsem drugačno stališče je enkrat na TV predstavil Branko Gradišnik. Pri imenih, kot je Marko/Marka/Marku, je predlagal sklanjanje Markota/Markotu.
Namen tega je, da se tudi iz sklona vidi oblika imena v imenovalniku, saj v sedanji praksi ne vemo, ali se oseba imenuje Marko ali Mark.

To je tvoje osebno mnenje!

Marko, Mark izhajata iz iste osnove, se pravi, da je tako in tako isto ime.

Marko1 napisal:

> To je tvoje osebno mnenje!
>
> Marko, Mark izhajata iz iste osnove, se pravi, da je tako in
> tako isto ime.

Seveda je moje osebno mnenje. Me pa zanima mnenje ostalih – je Marko isto ime kot Mark?? Nik isto kot Niko?

Branko Gradišnik je sicer luciden tip in izpostavlja temu ustrezne probleme, vendar pa se očitno preveč ukvarja z angleščino …
Mark je, kolikor vem, tuja (anglosaksonska) oblika imena Marko. Npr. Marco je italijanska, Marc francoska ipd. itd. (dovolj žalostno, da smo prišli že tako daleč, da se angloameriška oblika smatra že kot domača …).
Vendar pa se v slovenščini uporabljajo tudi razne oblike tujih imen in v tem primeru se pač vse sklanjajo po istem vzorcu: Marko, Marka … Mark, Marka … Marco, Marca … Marc, Marca itd. Uvajati posebno sklanjatev samo zato, da bi pri sklanjanju ločili (zgolj) eno od tujejezičnih oblik, se mi ne zdi smotrno oziroma se mi zdi kot mikroskopski korak v smeri izginjanja slovenščine …
Ima o tem še kdo kakšno mnenje ali pripombo?

vse, kar ste napisali o sklanjanju zenskih in moskih imen, drzi, bi pa se dodala, da se lahko zenska imena sklanja tudi takole: npr. Metka Novakova – torej, da dobi priimek nekaksno funkcijo svojilnega pridevnika. ampak meni se to slisi zelo starinsko, tako da raje uporabljam ustaljeno verzijo.