žena – v lasti moža ??
Spoštovani,
Pogosto in na vsakem koraku slišim nagovarjanje žensk na način:
gospa Novakova (priimek NOVAK),
gospodična Globočnikova (dekliški priimek GLOBOČNIK) ….
Lasje mi grejo pokonci, saj gospa Novak ni last njenega moža Janeza Novaka in gospodična Globočnik ni last njenega očeta npr. Toneta Globočnika.
Kaj menite?
maja_b napisal:
> s feminizmom to nima nobene zveze.
Pa še kako jo ima. Zakaj pa je danes vse samostalnike treba postaviti še v žensko obliko in si pri tem izmišljati vse mogoče in mne mogoče spakedranke. Prav zaradi feminizma in neke kvazi emancipacije. Meni pa gredo pokonci lasje ob teh temah, draga Maja.
Sicer smo pa tovrstne probleme (gospe Novakove, ženske mislece, informatičarje …)pred časom že obravnavali.
Angleško govorečim ženskam bi se potemtakem moralo zmešati, ker samostalniki (ženskega) nimajo spola.
Gelj ga zlomka, a vidiš zgoraj, kako računalnik določi spol avtorja citata.
LP
T.
takole :
dober dan, maja novak pri telefonu. (seveda se pišem drugače).
predstaviti se je treba z imenom IN priimkom. uporaba priimka brez imena je napačna. ljudi z istim priimkom je veliko, kako naj torej oni na drugi strani špage ve, kateri Novak?
ja, vem, da se gospod Novakov ni nikoli uporabljalo. zakaj pa ne, prosim lepo? verjetno zato, ker so bili gospodje zmeraj bolj samostojni od žensk, ki so s poroko pač postale nekakšna moževa last, zato so se tudi tako predstavljale – da o drugačnih izrazih te “lastnine” sploh ne govorimo.
pa ne primerjat slovenščine z angleščino. tam tudi vikanja in tikanja ni, no pa ga še mi ukinimo, da jim bomo čimbolj podobni, kajne.
dajte se še punce malo oglasit, da ne bodo dedci takole sekali po meni!!
maja_b napisal:
… … … ..
> dajte se še punce malo oglasit, da ne bodo dedci takole sekali
> po meni!!
hehe, nisem punca, pa vseeno ne bom sekal po teb 🙂
namreč, tudi mene to moti, razlagam pa si zadevo kot arhaizem: včasih je biila gospa maja res novakova, nekakšna “last” novaka, ker je dobila priimek bodisi po očetu ali po možu. dandanašnji je pa že polno primerov, da ima otrok materin priimek in da si ga ženska tudi po morebitni poroki ne spremeni.
in če bi bili tako natančni, bi potem rekli gospa novakina??? sem proti temu in “novakova” nikoli ne uporabljam.
Najbolj nesmiselna in neumna stvar je, da se vtikamo v jezik, ki se je razvijal skozi stoletja in ga skušamo v trenutku spremeniti, ker nam nekaj, kar je bilo vedno v redu, naenkrat ni več všeč.
Če se ženske čutimo zapostavljene, rešujmo to tam, kjer se zapostavljanje dogaja, ne pa v jeziku, ki ni za vse skupaj popolnoma nič kriv.
Jezik res ni kriv, je pa v takih podrobnostih jasen odraz občega družbenega stališča do, v tem primeru, odnosov med spoloma. Davno so se vsi priimki žensk zapisovali v, recimo temu, lastniški obliki, kar pred očmi imam začetek filma Vesna (1952), zdaj pa naj bi bil tak zapis priimka uporabljen le v primeru, ko je to edini način za identifikacijo spola konkretne osebe.
Jaz nikoli ne uporabljam lastniške oblike in jemljem si pravico, da mi taka raba pri drugih ni všeč. Še manj mi je všeč, da tako rabo zagovarjajo, hmmm, s tradicijo. Če bi bila tradicija argument, bi še zdaj kamen ob kamen tolkli, ne pa izmenjavali mnenja na pričujoč način.
Pozdravčki
enčič
Se mi je zdelo, kako se boš izmotala. No pa vse eno. To o lastništvu ste si spoštovane gospe in gospodične preprosto izmislile. Naredimo anketo, naj moški sami povedo če smatrajo ženo ali hčerko za svojo last. Drage moje (da ne bo pomote, si vas ne lastim) ne nam, prosim, prodajat teh vaših paranoičnih konstruktov o domnevni diskriminaciji žensk.
Tomaž
Ta debata je pred časom res že potekala.
Tradicija sodi v muzeje, knjige, na proslave ipd., v vsakdanjem življenju jo pa prav na vseh področjih presegamo, včasih v dobrem, včasih v slabem.
Kar se mene tiče, zagovarjam stališče, da v vsakodnevnem življenju ne bi smela obstajati prav nobena tradicija, ki kaže na diskriminacijo kogar koli (pa čeprav le simbolično). Meni je najbolj všeč, če se reče “gospod Novak”, njegovi ženi pa “gospa Kranjc” (ne, ni napaka, se mi zdi nevzdržno, da mora žena ob poroki kar nekako samoumevno prevzeti možev priimek!). Zakonsko je sicer to – na srečo – urejeno ustrezno, samo tradicija, tradicija …
P.S.: naj se zagovorniki tradicije ne sklicujejo preveč na angleščino. Američani bistveno bolj kot kdorkoli spreminjajo svoj jezik, da ja ne bi koga užalili, njihov “politically correct” govor je včasih že prav smešen …
Verjetno bo to res feministična stvar, ker tudi mene zadeva neznansko moti. Še najbolj moteče je, če človek kliče žensko z dvema priimkoma, pri čemer sploh ni nujno, da je drugi možev. Primer:
Micka Novak Kranjc, je lahko gospa Novak Kranjčeva, četudi je Kranjc njen dekliški priimek in s tem pravzaprav izražamo, da je še vedno v lasti očeta in ne moža. Gospa Novakova Kranjčeva seveda ne gre, uporaba samo enega priimka pa seveda pomeni, da jo naslavljamo le s polovico priimka, kot bi nekomu namesto gospod Jankovič rekli gospod Janko.
In tako pridemo do razlogov, zakaj ženske sprejemajo (neumno) tradicijo, da ob poroki v celoti zamenjajo priimek za moževega: ker je imeti dva priimka naporno, hkrati pa je zelo neprijetno pisati se različno od otrok, ker mora ženska potem ves čas s seboj nositi rojstni list in dokazovati, da so to res njeni otroci. Iz razlogov drugega odstavka pa je seveda skrajno nehumano reševati lasten feminizem na plečih otrok tako, da njim naprtimo dva priimka.
Skratka: če mene pokličejo gospa Novakova, me to zelo moti, pri čemer je zadeva pravopisno povsem korektna. Bi pa verjetno tukaj lahko malo vpletli tudi bonton??
Lp
Poletna
Samo v informacijo: v državi, ki predstavlja približno petino prebivalstva Zemlje, že kakšnega pol stoletja ženske ob poroki ohranijo svoj priimek in kolikor vem, to nikomur ne povzroča prav nikakršnih težav. Je pa res, da otroci nosijo samo očetov priimek. Ampak že to se mi zdi precej bolj enakopravno za ženske kot pa naše zahodne “tradicije”.
Uporabljati dva priimka je pa po svoje še večja neumnost, kot prevzeti v celoti moževega; nekakšen kilav kompromis. No, vseeno spoštujem tiste MOŠKE, ki prevzamejo tudi ženin priimek …
Razne dejanske ali pa še bolj namišljene “težave” so pa bolj izgovori, kar dokazuje tudi zgornji primer.
ojej ojej.
oprsoti no, ker sem na konec pozabila dodat mal smeškotov, zato da bi vedel, da ne zganjam neke užaljenosti, ampak preprosto zagovarjam stališče, da naslavljanje z “nvakova” ni pravilno. lastništvo gor ali dol, to mi je pravzaprav čisto vseeno. sama se ne počutim kot nekogaršnja last, ampak na živce mi gre pa vseeno, če me kdo pokliče tako (“nvakova”).
daj no tomažek, pa ja ne boš zdaj zmrde pasel 🙂
ko se par odloči, da bo ustvaril družino, ima dosti možnosti: oba nosita njen priimek, oba njegov priimek, vsak svojega, ona dvojnega, oba dvojnega. Če imata oba enak enojni priimek, se avtomatsko otroci pišejo enako in to deluje družinsko, je enotno, ne povzroča vprašanj, čigav je otrok in je zato tudi najpolj pogost primer.
Lepo je, da o tem vsak sam odloča. Živi in pusti živeti. Sama na primer ne bi mogla prenesti, da se moji otroci ne bi pisali enako kot jaz, če pa to komu ni važno, prav, naj izvoli po svoje.
Tudi meni ne zveni lepo Novakova, zato se nikoli tako ne predstavljam. Pri tem dobim asociacijo na Novačka, kot smo klicali učiteljice in profesorice.
Prav zaradi imen, ki si jih pri najboljši volji ne morem zapomniti, ker uporabljajo zdaj enega zdaj drugega za isto osebo, zelo težko berem ruske knjige. Tako se namučim, da razvozlam kdo npr. je Borja Ferapontovič Aljeksin ali Arkadij Mironovič Volkov ali Timor Antonovič Brutjev ali Jelena Antonovna Dobronina, da me dobesedno mine veselje do branja. In niti ne razumem “ključa” po katerem ljudem dajejo imena? Po očetu, mami, dedu? Naj mi prosim kdo malo napiše še o tem! Hvala!
Temu se reče patronim. Rusi imajo med imenom in familijo oz. tem, čemur pri nas pravimo priimek. tudi v srbiji so imeli to. Npr. Vuk Stefanovič Karadžić – pomeni Vuk, sin Stefana iz družine Karadžić. Torej, če vzamemo tvoje primere – Borja Ferapontovič Aljeksin … njegovemu očetu je bilo ime Ferapont, družinsko ime pa je Aljeksin. Oče Arkadija Mironoviča je bil Miron in Timorjev Anton. Anton je bil tudi Jelenin oče. Baje imajo na islandiji tudi tako navado, da ljudje nosijo patronime namesto priimkov. Sigurdovi otroci se bodo pisali Sigurdsson oz. Sigurdsdottir. No, vsaj nekje sem brala, da to še vedno velja.
