A ima kdo kakšno idejo, kako prevesti nemško “Mitfreude” – torej to, da se veseliš, da je drugi srečen. Gre za ravno nasprotno stanje od zavisti. A Slovenci te besede ne poznamo? To se mi zdi pomenljivo, kajti vsak narod ima vse besede v svojem jeziku, ki jih potrebuje! Kaj pravite?

Meni se zdi še najboljši izraz “SO-ČUTJE”, na žalost pa ima mnogo (predvsem negativnih) nians.

Zanimivo vprašanje!

Obilo uspeha!

Pobrskal sem malo po netu in našel nekje zapisano, da med drugim niti nizozemščina niti angleščina nimata točne sopomenke za Mitfreude.

Torej v tem primeru ne moremo reči, da je slovenščina revna. Namesto ene besede pač uporabimo kakšno več, recimo “tudi jaz sem vesel” ipd., Angleži morda rečejo “I’m happy for you”.

Prav gotovo je tudi kar nekaj slovenskih besed, ki nimajo povsem enakovrednih sopomenk v tujih jezikih (a se zdajle ne spomnim nobene).

Hm, sočutje je nekaj drugega. Sočustvuješ z nekom, ki mu gre slabo, “so-veselje” pa je, ko deliš čustva z nekom, ki mu gre dobro. Bistvena razlika!
Nočem trditi, da je slovenščina revna, kje pa, sem se pa zamislila, da Slovenci ne “potebujemo” te besede, ker se ne veselimo, če je kdo drugi vesel. Pa saj ni tako hudo, ne!?

Morda je primerno sledeče:

“Me veseli, da ti je uspelo. Iz srca ti privoščim!”
Isti pomen ima tudi vzklik: “Privoščim ti, res!”

ali pa

“Podpiram te v tvojem prizadevanju!”
“Sem na tvoji strani!”
“Držim s tabo!”
“Držim pesti zate!”

Tudi meni se zdi, da bi protipomesko od zavisti lahko bilo – privoščjivost.

Veselim se zate ali vesel sem zate

Najbolj primerna besedna zveza, ki se mi zdi, da popisuje to nemško besedo, bi bila: izrekati nekomu veselje, srečo… tvorjena na podoben način kot izrekati nekomu žalost, sožalje.
Če to ni nek strogo formalen dokument, bi se morda celo poslužil tvorjenju novih besed, saj je Slovenščina vendarle živ jezik, ki je vse svoje obdobje obstoja sprejemala in dajala vplive v stiku z drugimi jeziki. Zato se mi ne zdi smiselno se strogo držati nekih norm, pravil, temveč pustiti jeziku, da se razvija in dopoljnjuje. Zato bi ti morda priporočil uporabo eno od tih dveh besed, ki ju sicer ni v SSKJ vendar se mi zdita lepo izgovorljivi in primerni: sosreča ali soveselje.

Pošlji oblikovano (21-08-04 20:31)

Aja in še ena, bolj knjižna oblika: radostiti se z nekom

Ja, Niko, res, to bo to. Če iščem samostalnik, bo očitno treba tvoriti novo besedo in “soveselje” torej iz opisanih razlogov res ni slaba. Tudi nekomu, ki jo prvič sliši, bi bila razumljiva.
S privoščljivostjo se ne strinjam – ima negativen pomen. Etimološko menda res izhaja iz privoščiti nekomu kaj – kar je pozitivno, a privoščljivost … je že kar škodoželjnost.
V zadnjem času pogosto slišim, da ljudje rečejo “zavidam ti”, če pravzaprav mislijo, da sem nekaj dobro naredila/da mi dobro gre, pa s tem ne mislijo, da mi ne bi privoščili, ampak je ta beseda postala nekak nadomestek za “soveselje”. Vseeno pa se mi zdi, da ima “zavidati nekomu” pretežno negativen prizvok ali pa je vsaj dvoumna.
Hvala vsem za vaša razmišljanja!

Filip napisal:

>
> Prav gotovo je tudi kar nekaj slovenskih besed, ki nimajo
> povsem enakovrednih sopomenk v tujih jezikih (a se zdajle ne
> spomnim nobene).

Ena takih je beseda “tolmun”, za katero v nemščini ne najdem sopomenke.