ter da
Prav je vnaprej.
Pred “ter da” je vejica, kadar je pred njim vmesni stavek. Npr.:
Verjamem, da boš končala šolo, v katero hodiš, ter da boš dobila dobro službo.
“v katero hodiš” je vmesni stavek, zato je pred ter da vejica. Če vmesni stavek izpustimo, vejice ni:
Verjamem, da boš končala šolo ter da boš dobila dobro službo.
Čim boljši, tem dražji.
Ne čimboljši in ne temdražji.
K.
Med ter da zlepa ne bo vejice, ker gre za t. i. sestavljeni veznik tipa posebno če idr. Je že res, da navadno vejica je vmes, kadar en del take vezniške zveze pade v glavni stavek, drugi del pa v odvisni stavek, vendar pri ter da so taki zelo redki primeri. Pomembno je prebrati celoten stavek/poved, da bi lahko presodili o ustreznosti vejice.
Podobno je z vnaprej in v naprej; teoretično sta možni obe različici, vendar sklepam, da gre za običajnejši prislov vnaprej, npr. Za naslednji dan si vedno vnaprej pripravi šolsko torbo.
Vendar sledili mu bomo tudi v naprej > (bolje) v prihodnje.
Pri besednih zvezah tipa čim bolj, čim dlje, čim prej ipd. sta možna oba zapisa, skupaj ali narazen, podobno je pri tovrstnih tvorjenkah; slovar in pravopis omogočata več zapisov, skupaj in narazen, verjetno tudi zato, ker se niso ustalili v jeziku, svetla izjema je čimprejšnji, ta se vedno piše skupaj. Vendar potem se pojavi vprašanje, zakaj se še čimboljši ne piše striktno skupaj. 
Ne nazadnje čimboljši in čimprejšnji nastaneta po enakem pretvorbenem postopku in bi pričakovali enoten zapis, vendar očitno temu ni tako.
Še nekaj primerov iz slovarja in pravopisa:
slovar:
1) prislov čim – skrbeti za čim večji pridelek; delo mora čim hitreje steči
2) veznik čim – čim nižje sva prihajala, tem bolj je bilo vroče; čim bolj ga opazuje, tem manj mu je všeč; čim prej, tem bolje
3) čimbolj in čim bolj – čimbolj se mu približaj! trudi se, da bi bil čimbolj prisrčen (bolje) čedalje: požar se čimdalje bolj širi
6) prislov čimmanj in čim manj – čimmanj razsipaj
7) prislov čimprej in čim prej – glej, da čimprej izgineš; cesto je treba čimprej popraviti; čimprej na zrak!
8) prislov čimveč in čim več – posvetiti čimveč skrbi kakovosti izdelkov; železnica naj prepelje čimveč blaga
9) pridevnik čimprejšnji – kar se da hiter, kar najhitrejši: prizadevanje za čimprejšnji podpis pogodbe; potreben čimprejšnje pomoči
Tako slovar, vendar pravopis je novejši priročnik, tako mu bolj sledimo:
10) merni prislov čim – v rabi s primernikom: delati ~ hitreje; skrbeti za ~ večji pridelek; ~ bolj približati; ~ dalj oditi; ~ manj govoriti; ~ prej popraviti; ~ več doseči
11) podredni veznik čim – prvi del dvodelne sorazmer. vezniške zveze čim — tem: ~ nižje sta prihajala, tem bolj je bilo vroče; ~ bolj ga opazuje, tem manj ji je všeč
Glede na slovar so v pravopisu vsi zapisi prislova čim hitreje, čim bolj itd. pisani narazen.
Slovar in pravopis sta si enotna v zapisu pridevnika:
12) čimprejšnji -a -e (e; e) ~a pomoč
Torej lahko sklepamo, da se je včasih več pisalo skupaj kot narazen (kar potrjujejo zapisi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika), je pa bila tendenca k pisanju narazen (slovar je omogočal oba zapisa), danes pa se pišejo te zveze narazen (kar potrjujejo zapisi v Slovenskem pravopisu), izjema pa je pridevnik čimprejšnji, ta se piše v obeh priročnikih skupaj. Po mojem bi se morali tako pisati tudi drugi pridevniki, npr. čimboljši klobuk, saj gre za tvorjenko. V primeru 10) pa lahko vidimo, da pravopis podobno zvezo obravnava kot zvezo z mernim prislovom, zato piše čim večji pridelek. Take primere je treba torej presoditi od primera do primera v okviru sobesedila.
Opa, se opravičujem, avtomatično sem prebrala, kdaj je vejica PRED ter da.
Tudi jaz dvomim, da bi vejica med ter in da lahko sploh bila, saj pravopis v takem primeru narekuje vejico pred ter.
In tudi meni se zdi bolj logičen zapis čimboljši skupaj. Ker pa SP teži k zapisu narazen, sem se nekako navadila, da vse tovrstne in sorodne primere (čim bolj, čim več itd.) pišem narazen.
K.
