Kje bi lahko dobila literaturo o tem, po možnosti v slovenščini? Lahko pa mi tudi napišete kakšen primer seksizma v jeziku. Hvala in lp,

Poglej v zbornik Neseksistična raba jezika, kjer je (vsaj kolikor se jaz spomnim) kar nekaj člankov na to temo. Drugače pa, če greš na COBISS/OPAC in kot ključne besede vtipkaš “seksizem” in “jezik*”, boš dobila kar nekaj zadetkov na to temo.
In še en primer:
gospa profesor

Ja, pa “gospa doktor” ipd.
Poseben primer seksizma oziroma patriarhalnosti v jeziku, ki se nanaša na lastna imena in ki ga običajno niti ne opazimo, pa je samoumevno prevzemanje priimka ob poroki (to sicer ni ozko jezikovno vprašanje).
Na tem forumu pa je bilo tudi že precej besede o nekaterih samostalnikih, ki nimajo ž. oblike (npr. mislec). Poglej!

Med seksizme spada tudi “Spoštovani potniki, obveščamo vas…” (kjer pozabijo na “potnice”; tega je sicer čedalje manj (obstaja pa še vedno) recimo na TV rečejo spoštovani gledalke, dragi gledalci…),

Potem so med seksizmi pogosto kletvice, recimo k**ba, moška oblika je zgolj “prilagojena”…. Pri takih oblikah seksizma se je potrebno osredotočiti na socialni vidik: podrejenost ženske v moški družbi (ali recimo družini), veliko besede (žaljivih) je ženske oblike (v izhodišču)….

Pri čistem jezikovnem vidikih med seksizme spada tudi npr. množina, ki se ravna po moškem pravilu, v kolikor je en sam moški v družbi številnih žensk (5 žensk + 1 moški: smo šli, bili smo oblečeni, itd). Recimo v bohinjskem koncu (če se ne motim) tudi ženske govorijo na moškega (čeprav gre tu za dialekt)

Itd, itd.

Težko je govoriti o seksizmih na splo, moraš povedati, kaj te zanima – sociološko-jezikovni vidik, slovnični vidik, ipd.

Res ne vem kaj je narobe s “spoštovani potniki”. Prepričan sem, da ob tem nihče (mimogrede kako je nihče v ž. spolu) ne misli slabo oz. podcenjevalno na ženski del potnikov (in potnic). Če se še prav spomnim iz šole, se za naslavljanje skupine ali družbe, kjer so udeleženci obeh spolov uporabljajo samostalniki moškega spola v množini. Res se mi zdi pretiravanje preko vseh maja, da je treba vselej nagovoriti vsakega posebej. Ponavljam, nikoli nimam s tem slabih namenov.
Menda ja ne bomo prišli tako daleč, da bo treba vsakega posebej nagovoriti: spoštovane potnice in potniki, drage dame, gospodične, deklice, gospodje, gospodiči, fantje, malčki in malčice …

lp
T.

Seveda ni nič narobe. V principu.

Če pa gledaš z vidika jezikovne enakopravnosti, pa to pač ni pravilno.
Nekateri o tem razmišljajo in iščejo za to sociološke, zgodovinske in filozofske razloge.
Tako pač je.

Nekatere zanima področje jezikovnega seksizma, ki drugih ljudi ne zanima. Tako kot mene ne, kako poteka digitalna obdelava signalov v baznih postajah, pa se nič ne sprašujem, kaj je narobe z analognimi signali.

Pa tukaj ne gre samo za nagovor ljudi, jaz sem navedla le nabolj očitne primere, ki so trdo zakoreninjeni v jeziku in jih ni enostavno prepoznati kot take.

Tema me slučajno zanima, ker študiram jezik, kjer so taki (in veliko veliko hujši) seksizmi zelo pogosti že na sami slovnični ravni.
Seksizma v jeziku namreč ne gre zamenjevati za socialni šovinizem ali drugo podobno socialno obnašanje.
Seksizem v jeziku namreč prepoznava, da v jezikovnem sistemu vedno obstajata dva naravna spola (in ponekos še srednji spol), ki ju jezik ne obravnava vedno enakopravno. Zakaj pa imamo za fanta vse nazive v moške spolu, dekle pa je že v izhodišču srednjega spola?

Ne šteje namen, pač pa učinek. Če nekoga po nesreči ubiješ, je še vedno mrtev, ne, ne glede na tvoj namen.
Tomaž, seveda smo se tako učili. Pa misliš, da bi se ti počutil upoštevanega, če bi zapisala, da smo se učile? Ker to je čisto analogno, le da bi bil v tem primeru ženski spol nevtralen.
Niti z najboljšimi nameni ne moreš reči, kako se počutim jaz, če me nagovorijo kot moškega, pa četudi je to 100% slovnično pravilno. Lahko se zaneseš le na MOJO izjavo, kaj drugega ne bi bilo moralno, npr., da se jaz ne bi smela počutiti izključeno, ker ti tega nisi tako mislil.
lp

Aha, pa sem se spomnila še nekaj prikritega:

bog – zakaj je bog moškega spola v katoliški religiji, če pa vendar ne vemo, kakšen je? Zakaj mu torej v slovenščini nismo dodelili srednjega (nevtralnega) spola, ko vendar imam tako slovnično danost?
Po analogiji z latinščino? No, malo bi pa že morali razmišljati s svojo glavo 🙂

Vidiš, Tomaž, tudi to je ena vrsta seksizma, ki je povsem zakoreninjen v večini jezikov, ki priznavajo dva naravna spola.

Se absolutno strinjam z lili. In ravno to, “… a ne kompliciramo malo preveč …, saj slovnično je pa pravilno …, saj nismo tako mislili …” kaže na to, da je v družbenem okolju raba moške oblike bolj samoumevna kot ne, kar jasno kaže na odnos do ženskega spola. In da, morali bomo priti tako daleč, da bo treba vsakega posebej nagovoriti: spoštovane potnice in potniki, drage dame, gospodične, deklice, gospodje, gospodiči, fantje, malčki in malčice!

Pozdravčki
enčič

Po tej logiki je takih seksizom seveda kolikor jih hočeš, nenazadnje je tudi človek moškega spola. Ampak saj ne moremo zdaj jezika kar spreminiti oz. na novo napisati.

Menda imajo take porobleme Madžari rešene s tem da sploh nimajo spola.

LP
T

Uh, takale debata lahko traja seveda v neskončnost. In, ja, Tomaž, seksizmov je tudi v jeziku neskončno mnogo. Seveda se nihče ne sme počutiti krivega zaradi tega, ker govori slovnično pravilno, ampak dejstva so pač taka, kakršna so. Tisočletna zgodovina patriarhata je seveda morala pustiti sledove, tudi v jeziku. Ker so bili moški tisti, ki so se SMELI izobraževati, ki so smeli pisati in misliti (mimogrede, kako smo že rekli, da sta ženski obliki za samostalnika “pisec” in “mislec”?), so seveda tudi oni postavljali merila jeziku.

In če je recimo Otto Weininger še pred 100 leti zapisal: “Ženska je NIČ. Ženska JE nič,” potem mora tudi to seveda imeti svoje posledice. Če se jih zavedamo, če se samo malo “senzibiliziramo”, je to že nekaj. Naša odločitev pa je potem, kako se bomo na to odzvali. Je pa to seveda tudi stvar navade. Še pred desetimi leti nihče niti pomislil ni na to, da bi rekel “poslanke in poslanci”, je bilo s “poslanci” povedano vse, danes pa je to recimo v državnem zboru že čisto običajno. In še in še…

Pa Svedi tako, da imajo dva spola (en in ett), ki pa nista vezana na realen spol, ampak sta cisto “poljubno” dolocena oz. ni nobenega pravila, kaj naj bi bilo en-beseda in kaj ett-beseda.
Npr. moski in zenska sta oba en-besedi: en kvinna, en man.
Ravno tako fant in punca: en pojke, en flicka.

Ne izhajam iz nikakršnih diskriminatornih ali bog ne daj šovinističnih nagibov. Gre mi le za praktičnost in če hočete jedrnatost. Zgodovinskega razvoja ne moremo spremeniti ali ga napisati na novo. Na tem svetu nikoli, poudarjam, nikoli ne bomo mogli biti vsi v vsem enaki , tako med spoloma, kot tudi sicer. To je poskušal narediti komunizem a se mu ni izšlo.

Ne bi rad izgubljal besed in vas jezil o različnih zgodovinskih vlogah moškega in ženske, posledica česar se odražaju tudi v jeziku.

Bodi dovolj na to temo z moje strani.

S spoštovanjem

Tomaž

Ah, Tomaž, saj nas ne jeziš, vsaj mene ne 🙂

Jaz sem hotela reči samo to, da nas nekatere (vsaj mene) zanima, kako in zakaj se seksizmi pojavljajo (v kakšni obliki in iz kakšnih zgodovinsko/socioloških pogojev).
Seveda mi je jasno, da se ne da nič spremeniti (seveda ne bomo zdaj začeli besedo “bog” vezati na srednji spol, če smo ugotovili, da ne vemo, katerega spola je bog :)).
Mi je pa zanimiv vpogled v celo zadevo. Tako kot rada preberem zgodovinske raziskave – tudi tu žal ne moremo nič spreminjati :), rada preberem kaj na to temo…
Pa ne obsojam teh “slovničnih” seksizmov.

Obsojam pa tiste, ki so se razvili zaradi diskriminacije žensk v družbenem življenju (se pravi, ki so se razvili, ker je imela ženska v družbi podrejeno seksualno/materinsko vlogo). Te pa najbrž vsi skušamo preganjati, včasih pa povsem podzavestno uporabimo zakoreninjeni pomen.

Pa še čisto kot zanimivost o seksizmih (nasprotne smeri :)): v francoščini je veliko vojaško/mornarskih činov ženskega spola, nazivi za prostitutke in prodajalke ljubezni pa so v glavnem moškega spola 🙂

Ja, pa pozabla si, da je v francoščini tud “*****” ženskega spola (une bite)
:-)))

Pa še Tomažu: jeziki niso zabetonirani in nekateri (npr. francoščina, v precej skrajni obliki tudi amerikanščina) spreminjajo “seksistične” izraze, tudi malo na silo, pa čeprav so še tako vezani na tradicijo (tu so zelo blizu tvojemu pojmovanju “komunizma”)! Slovenci pa tega res (še?) ne počnemo.

Opazil sem, da je bil izraz za moški spolni organ (v slovenščini) v mojem prejšnjem sporočilu CENZURIRAN. Pa saj menda nismo otroci! A se vam tako cenzuriranje in to celo na forumu za slovenščino zdi sprejemljivo!?
Meni se zdi skrajnje svetohlinsko!

To je pa Primož že pred časom uredil, da so besede, ki se uporabljajo kot kletvice, nadomeščene z zvezdicami. Dela avtomatika. Pa forum lahko berejo tudi otroci, ko smo že pri tem …

Drage dame in ostale feministke, ki se borite za osvoboditev in priznavanje moških lastnosti v ženskah, naj vas opomnim, da če že komentirate velike genije ki jih tako ali tako ne zastopite raje povprašajte za mnenje nekoga, ki s tem ni tako osebno obremenjen in ima bolj objektivni pogled na stvar. Otto Weininger je v omenjeni knjigi napisal marsikar meddrugim pa je napisal:zato je “ideja koita edina pozitivna lastnost,ki jo lahko pripisujemo ženski” napisal pa je tudi da nobena oseba ni samo Moški ali Ženska vendar vedno prihaja do nekih vmesnih tvorb. In če nebi bile tako obrmenjene z feminizmom bi lahko tudi zastopile naslednji citat: “Če moški ravna z žensko kot si ona želi jo mora koitirati, ker hoče biti koitirana, jo mora tepsti, ker hoče biti tepena,jo mora hinotizirati, ker hoče biti hipnotizirana, z galanterijo ji mora dokazati, kako malo jo ceni, kajti ženska si želi poklonov in nemara biti spoštovana. Vendar pa je tudi rekel če pa hočemo z njo ravnati tako, kakor veleva naravna ideja mora v njej videti in spoštovati človeka. Tako sedaj smo razjasnili nekaj misli gopoda otta in lahko ugotovimo da moški cenimo in spoštujemo ženske bolj kot si same to želite in zaslužite, tako da o seksizmu v tej knjigi lahko rečem samo, da ga zaznate samo zakompleksane nesposobne tete ki se nemorete nikakor navzeti niti ene moško logične navade ki so se vam jih trudile vcepiti že vaše mame.