Predpostavimo, da je nekdo doktor ali magister znanosti, npr. dr. Ime priimek. Ali je potrebno za imenom vedno napisati še iz ČESA je doktor, ali ne?

Velikokrat namreč opažam, da se ljudje podpišejo kot dr. tainta ali mag. tainta, pa ploh ne veš katera je njihova specializacija. Primer: dr. Peter Novak – tako ne vem ali je dr. znanosti ali je zdravnik (torej doktor medicine, brez doktorata znanosti). Pravilen izraz za dr. medicine je verjetno Peter Novak, dr. med. Za zdravnika z doktoratom pa dr. Peter Novak, dr. med. Če pa je dr. elektrotehnike, je pa verjetno dr. Peter Novak, univ, dipl. inž. el.?

Kaj pa za medicinske sestre? Katera titula je pravilna:
– viš. med. ses. ali
– VMS ali
– v. m. s.?

Mislim da zdravniki, ki nimajo doktorata ne smejo že kar nekaj časa uprabljati naziva dr. in uporabljajo za imenom in priimkom naziv zdr. spl.medicine ali spec. spl. medicine če imajo magisterij. V kolikor pa imajo doktorat pa je le ta pred imenom in priimkom dr. medicine.
Za ostale pa mislim, da če je doktorat na istem področju ni potrebno navajati obojega.

Hvala enamama. Za dohtarje mi je popolnoma jasno. Ampak me je zanimalo za akademski doktorat drugih področij, ker potem ne veš, iz česa je človek magistriral ali doktoriral, kajne?

Samo splošna pripomba o naslovih: dolgo sem živel v eni najrazvitejših zahodnih držav, v kateri se akademski naslovi NE uporabljajo (razen v specifičnih situacijah in okoljih). Človek se vedno predstavi ali podpiše samo z imenom in priimkom ter (po potrebi) z delovnim mestom oz. funkcijo, ki jo trenutno opravlja. Manija sistematične uporabe akademskih naslovov pri nas mi je bila vedno zelo tuja in se mi zdi kot nekakšno sredstvo za lajšanje nekih kompleksov ali frustracij … je pa res, da najverjetneje ni zrastla na našem zelniku in smo jo – kot toliko drugih dobrih in slabih stvari – nekritično uvozili z zveličavnega severa.

Hja, zanimivo…

res ni navada, da bi se pisalo, iz česa je človek doktoriral, ampak konec koncev, če vidiš dr. France Prešeren (pustimo ob strani dejstvo, da je on svoj “dr” dobil z “navadnim” študijem prava, ne z doktoratom v današnjem pomenu besede), ali ni bolj pomembno to, da je pisal pesmi kot to, da je bil pravnik?

Tvoj predlog:

“Če pa je dr. elektrotehnike, je pa verjetno dr. Peter Novak, univ, dipl. inž. el.?” –

pa mi tudi vzbuja nekaj pomislekov. Če je nekdo doktoriral, je seveda “prerasel” naziv, ki ga je dobil pri diplomi, poleg tega je čisto možno, da ni doktoriral iz elesoktrotehnike, temveč recimo iz naravoslovnih znanosti, mogoče pa celo iz ekonomskih znanosti, kaj se ve. In, če smo čisto iskreni: ali je to res tako zelo pomembno? :-))

Mirko, bi me pa zelo zanimalo, katera je ta država, v kateri si živel. Sama sem bolj vezana na germanistični svet, in recimo v Avstriji (kjer je seveda še vedno strašansko prisoten tisti okosteneli, oleseneli birokratski aparat – – ki si ga, na žalost, tudi mi jemljemo za vzgled) so akademski (in vsi drugi) nazivi veliko pomembnejši od imen in konkretnih ljudi.

Francija.
S “severom” sem seveda mislil ravno na germanski svet, s katerim smo preveč zlizani.

Mi smo živeli v Avstriji in tam je še vedno tako, da če je mož zdravnik oz. dr, je ona gospa doktorjeva.
Mi je pa mami razlagala, da je bilo včasih tudi pri nas tako.

Opažam, da se neki magister nevemčesa podpisuje v pismih bralcev, kadar govori o trpičenju živali. Ali je smiselna uporaba titule, tudi če ne pišeš o svoji stroki?

V velikem številu primerov (tudi v tem, ki ga navajaš) uporaba akademskih naslovov ni smiselna, saj je za identifikacijo popolnoma dovolj, če se podpišemo z imenom in priimkom. Pri tem gre bolj za navado, o pomenu katere bi lahko na dolgo razpravljali, pa morda nima smisla …

Avstrija je ena najbolj zatohlih držav, kar jih poznam.
Komur je všeč, da je žen(sk)a privesek moža/moškega (ali celo samo kakšnega njegovega uda), pa naj kar izvoli!
Osebno mi gre na jetra celo avtomatično in samoumevno prevzemanje moževega priimka ob poroki … ampak to ni več tema tega foruma.

mag., dr. itd so akademski nazivi, ki se pišejo pred imenom in kažejo stopnjo izobrazbe. Strokvni naziv pa ostane dipl. kar koli že. (V Mojem malčku pišejo avtorje z vsemi možnimi nazivi in, kolikor sem lahko ugotovila, pravilno, tako da kar tja poglejte…)

Glede germanskega sveta: titule so zelo pomembne v Nemciji in Avstriji, ostali germanski svet (Skandinavija, Nizozemska) pa jih ne uporablja.

Mislim, da je pravilo glede zdravnikov in drugih doktorjev taksno:

dr. Janez Kovac -> ima doktorat iz necesa (ne nujno medicine, lahko pa tudi)
Janez dr. Kovac -> zdravnik, nima doktorata, temvec samo medicinsko fakulteto

Še tole glede germanskega sveta in njihove domenvne mahnjenosti na titule: tam po opravljeni medicinski fakulteti nimaš naziva doktor, pač pa ti za imenom piše samo Arzt, ko imaš opravljen doktorat znanosti, pa dobiš še titulo doktor. Kolikor sem razumela, je do naslova doktorja znanosti tam bistveno lažje priti, študentje medicine se s tem ukvarjajo v zadnjem letniku študija in si pridobijo naslov doktorja znanosti kako leto po diplomi (seveda, če so zainteresirani).
Kar se zdravnikov tiče: Janez Kovač, dr. med. je zdravnik
Janez Kovač, dr. sc., ali dr. Janez Kovač pa doktor znanosti.
O potrebnosti titul (v zdravstvu): glede na pisano uniformiranost zaposlenih (v belo so oblečene npr. tudi administratorke) je pa najbrž všeč vsem vpletenim, da za imenom na imenski ploščici pišejo tudi njihovi naslovi o doseženi izobrazbi in poklic, ki ga človek opravlja.
LP

Tudi jaz sem opazila v pisma bralcev, v reviji Ona, da je nekdo podpisan z mag. ime in priimek in piše o mučenju živali. Ker ga ne poznam, tako ne vem, ali je magister elektrotehnike in ne morda iz biologije ali veterine? Moje mnenje je, da naj bi se akademski nazivi uporabljati le v strokovnih člankih, ne pa kar vsepovsod. Ali je to moje mnenje pravilno ali ne, pa še vedno ne vem?!?

Mimogrede: mama mojega prijatelja se na telefon oglaša “tukaj stanovanje diplomiranega arhitekta tegaintega” Je pa res hecno, če pa jaz kličem njegovega sina in ne ata, arhitekta. Ki ima biro itak izven stanovanja 🙂

Mene ne motijo akademske titule drugih in to, da jih pač uporabljajo (saj jih imam tudi sama kar nekaj), ampak me je le zanimalo, kakšna je v slovenščini pravilna raba titul. Ali obstajajo kakšna pravila?

ne vem kako je “po črki zakona”, toda avtorji člankov, ki jih berem, ne uporabljajo nazivov. te “nebodigatrebe” predpone se uporabljajo le v uradnih dopisih in sicer brez navedbe področja, ki je običajno razvidno iz vsebine. tudi dodiplomska izobrazba se ne piše, če ni izrecno zahtevano.

lp
alenka

Povem ti, kako je pri veterinarjih:
Nekdo, ki je končal fakulteto se bo (npr. na receptu ali dopisu) podpisal z Janez Novak, dr. vet. med. Če je ta nekdo naredil tudi doktorat, pa bo dr. Janez Novak, dr. vet. med. Če bo zdaj ta Janez pisal v pisma bralcev o problematiki pobiranja smeti, se bo najbrž podpisal le kot Janez Novak, če pa bo pisal v Veterinarske novice, se bo pa podpisal z akademskim naslovom in izobrazbo. Pa mogoče bo še prof. pristavil spredaj 🙂

Ninch

Skorajda bi si upala reči, da tovrstna pravila ne obstajajo. Vsak se ima pravico podpisovati z vsemi akademskimi nazivi, ki jih je dosegel, kako konkretno pa bo ravnal, pa je stvar vsakega posameznika. Prepričana sem, da ne moreš človeka kamenjati, če se podpisuje s svojim akademskim okrasjem v Pismih bralcev ali na opravičilu, ki ga piše sinu v šolo, seveda pa s tem verjetno pove tudi marsikaj o sebi …

Samo v pripombo:

Enamama, specializacija in magisterij ni isto.

Ir, meni se pa zdi, da je prav zato, ker je zadnje čase vse pogosteje, da imaš doktorat iz kakega drugega področja kot diplomo, pametno pisati kljub doktoratu tudi strokovni naslov, ki ti ga prinese diploma. Ponavadi namreč študij izkazuje neko širše znanje iz nekega področja, doktorat pa bolj specifično, ožje. Vsaj do sedaj je bilo tako, zdaj pa z uvanjanjem interdisciplinarnih diplomskih in podiplomskih študijev prihaja tudi malo drugačen čas.

Ja, zanimovo tole z doktorati. Za imenom navajamo univerzitetno izobrazbo (npr. univ. dipl. kem.), pred imenom pa mag., dr., doc. dr. prof. dr. To so pravila, ki 100 % držijo. Torej prof. dr. Janez Novak, univ. dipl. kem.

In res je, da doktorat ni nujno iz istega področja kot je bila fakulteta. Tega se iz naziva ne da razbrati. Je pa tudi res, da je dejansko najpomembnejši del splošne izobrazbe tisti za imenom, pri magisteriju in doktoratu gre pa bolj za specializirano področje.

Kdaj nazive uporabjati? Znanstveni članki se vedno podpisujejo brez nazivov, saj jih pišejo večinoma ljudje, ki te nazive tako ali tako imajo. In bolj pomembna je vsekakor vsebina. Večkrat se nazivi pojavljajo pri strokovnih člankih in seveda pri kakšnih uradnih dopisih, ki se tičejo stroke. Drugače je stvar posameznika. Po moje se najbolj pogosto (in to nepravilno!) nazivi uporabljajo ravno pri zdravnikih. Pri drugih strokah je tega nepotrebnega uporabljanja nazivov bistveno manj. Vsaj na naravoslovnem področju.

Hehe, mogoče bo kdo želel špekulirati in bo dodal, da je njegova najširša izobrazba srednja ali pa osnovna šola. 🙂 Res je zanimivo, kako da ti naziv pripada šele od fakultete naprej.

Odlična ideja! Nazivi bi morali biti obvezni za vse stopnje izobrazbe, npr.: “Janez Novak, prvi štirje razredi osnovne šole” (saj je OŠ menda strokovna in ne akademska izobrazba?).
:)))

Kdo mogoče ve, se specializacija smatra za akademski naziv?

Specializacija ni akademski naziv (to so: as., doc. in prof., pa izr. prof.,…), piše se pa za imenom.
LP

Buba, najlepša hvala za odgovor. Si 100%-na? Pri nas imamo namreč neke genije v službi, ki se na vsak dopis podpisujejo z spec. Tainta. Sick!