Dragi molji in moljice,

izšel je moj roman Pripeta s krvjo. Po žanru je blizu Trem razlogom. Vabim k branju, vesela bom tudi vašega mnenja!

http://literarnival.si/post/2013/Pripeta-s-krvjo

kdaj bo izšla ta knjiga v knjižnici?

Hm, ne vem. V nekaterih knjižnicah je že na voljo: http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?id=0401197067918080
(Ima pa kljub trdi vezavi “žepno” ceno, na Emki in v Galarni je dostopna …)

sem videla, da je pri nas v knjižnici že, samo imammo samo 2 izvoda in sta zasedena

Prijaznemu povabilu k branju bi se sicer odzval že prej, ampak sem se skušal disciplinirano posvečati še tretjemu delu 50tih odtenkov sivkaste. V originalu, da ne bi kaj zgrešil, ali kaj zamudil, zaradi menda nespretnega prevoda, zato mi je šlo branje še malo počasneje kot sicer.
No ampak ta triologija je tolk »dobra«, da sem vmes bral tudi drugo knjigo, pogledal kakšen film in serialko in nekje na sivi strani 150 odšel v knjižnico po Pripeta s krvjo.

Tam sem dobil v roke popolnoma nov izvod, kvalitetno izdelan, kateri bo zdržal stoletja, če bo pravilno hranjen. Recimo v nuku si ne bodo nikoli belili glave, zakaj razpada. Dober izdelek.

Pozor! Od tu dalje ležijo spoilers si. Stopajte previdno ali uporabite gumb Nazaj.

Slika na naslovni strani me kasneje poduči, da je v samem bistvu največjo napako v romanu naredil Martin, ampak ok, samo ob predpostavki, da je slika prava 🙂

Pripeta s krvjo ni bila knjiga, ki bi me napeljevala k vmesnemu branju drugih knjig, sama pa na polici čakala najbolj zdolgočasenih trenutkov, da jo ponovno vzamem v roke. Sploh ni takšna. Ravno obratno. Brez vsakršnih težav sem premagal začetne strani, za moj okus res dobra postane pri Fati, ne ostane na tem dobrem nivoju, ampak z vsakim poglavjem stopnjuje svojo kvaliteto in v enem dnevu prebrana zaključi na super odlično.

Gumpčev medklic; včasih me je ob tem vedno zbodlo dejstvo, koliko časa in truda je moral pisec vložiti, da se je bralec imel luštno eno samo popoldne. Tako, nepošteno nesorazmerje sem mislil, da je. Šele mnogo kasneje mi je kapnilo, da je ravno obratno.

Knjiga je napisana večplastno. Vsak bralec bo našel nekaj, kar ga bo še posebej pritegnilo.
Meni je bila grozno všeč misel, da lahko ženske v določenem starostnem obdobju svojo privlačnost regulirajo z oblačenjem lepših ali grših bluz in kril. V odvisnosti od potrebe in trenutka.

Od strani 206 dalje sem našel celo mačke, sicer nenamerno in ne v skladu z mojo teorijo, ampak vseeno.

Mnogi ne marajo mačk, zato bodo zadovoljni s psom, ki zvesto nastopi in izpolni pasje poslanstvo.

Erotika je. Je zelo subtilna. Meni je bilo super všeč.

Notri so celo navodila za peko piškotov in podroben tečaj »kako napisati roman in obogateti« v poduk vsem wannabe piscem he he.

Da o nasvetih mamam, kako vzgajati mladostnika, niti ne govorimo.

Čestitam za napisano, moje mnenje je, da si lahko na roman ponosna od prve do zadnje strani!

O, Gumpec, hvala! Vesela sem podrobnega odgovora in vidim tudi, da se rad pošališ in da ne bereš površno!

Ad spoilers:

Odličen “uvid” – naslovka + M.

Piškoti – ojej, da te ne bo še kdo resno vzel! Kuho in peko imam tako “rada”, da bi besedna zveza “kupiti kuharico” zame držala samo v primeru, če bi lahko kupila dejansko kuharico (robota), ki bi mi kuhala. 🙂

Za zamisel o tečaju “kako napisati knjigo in obogateti” se moram pravzaprav zahvaliti prav temu našemu forumu (tema Kako izdati knjigo ipd.).

O vzgoji (mladostnika in tudi na sploh) pa itak nikomur ne bi solila pameti. :)) In tudi moja junakinja tu skozi krmari, bi rekla, z več sreče kot pameti. 🙂

Erotika. Kar nekaj moških mi je, ko so prebrali moj roman Trije razlogi, “očitalo”, da sem se izognila posteljnim prizorom, potem ko sem zadevo pripeljala že čisto do tja. K temu so me vodili pomisleki, ki sem jih izrazila v “tvoji” temi. Ker se mi zdi zadeva pravcati izziv, splošen in “oseben”, sem se odločila, da v naslednjem romanu ne bom “pobegnila” ob trenutku D. In tako torej nisem. (Občutek: Jaaaa! :)))

Čestitke za novo knjigo.
Vsekakor jo grem kupit, ker se mi ne ljubi čakati vrsto v knjižnici. 🙂

No končno sem jo tudi jaz dobila. Knjiga Pripeta s krvjo ni nič kaj posebnega, nič se ne dogaja, preveč statična…………je pa že mnogo boljša knjiga Čisto sam na svetu od iste avtorice.

Vsebina je skoraj preveč preprosta za odličen slog pisanja, kljub temu se mi zdi prijetna osvežitev domačega bralnega prostora in je že zato vredna branja. V primerjavi z večino slovenskega “ženskega” pisanja je tole na zelo visokem nivoju.

Jaz ne vem, kako je Enka vstopila v mojo glavo in zapisala moje misli.
Ljubezenskih romanov sicer ne berem rada (razen ko rabim en popoln odklop, tudi s pomočjo kakšne solzice), a pri branju tega malce drugačno ljubezenskega sem vseeno uživala.
Seveda po zaslugi odličnega sloga.
Kot je napisala predhodnica; romani slo.avtoric so večinoma tako slabo napisani, da mi grejo že na začetku na živce in jih ne reši nobena še tako privlačna tema. Se pravi… odložim jih.
Tega nisem.
Vsekakor čestitke pisateljici.
Pa še to; po kakšnem ključu slo.založbe “propagirajo” svoje varovance? Da ne govorim o knjižnicah!
Malce več reklame ne bi škodilo. Odlične slovenske avtorice, kar gospa Kocmut vsekakor je, so povprečnemu bralcu premalo znane!

Avtorica izvrstno obvlada jezik. Dialogi so humorni, živi, prepričljivi. Najboljša je v opisovanju najbolj intimnih trenutkov, kjer je res mojstrska. Zgodba je aktualna. Glavna junakinja išče svojo pripetost, svojo umeščenost v življenjsko poslanstvo. Kar koli počne, ostane nepotešena, nepritrjena. Tako se začne njeno iskanje moči, ljubezni. Da pa ni vse tako linearno, so v zgodbo vpeti različni nelinearni pripetljaji. Kratkočasno, zanimivo, nevsiljivo poučno branje. Priporočam.